Vlada potrdila Akcijski načrt za uvedbo davčnih
blagajn v Republiki Sloveniji
Vlada RS je na 21. redni seji 5. februarja 2015
potrdila Akcijski načrt za uvedbo
davčnih blagajn v Republiki Sloveniji.
Predlog Akcijskega načrta za uvedbo davčnih
blagajn v Republiki Sloveniji vsebuje opis dveh temeljnih sistemov
davčnih blagajn, ki so bili razviti v zadnjem desetletju in
vpeljani v poslovanje zavezancev v nekaterih drugih državah, in
sicer sistem davčnih blagajn kot ustrezne strojne in programske
opreme in sistem davčnih blagajn kot postopka overitve računov v
postopku izdaje računov. V akcijskem načrtu je kot najprimernejši
sistem davčnih blagajn za Slovenijo predlagan sistem z overitvijo
in shranjevanjem podatkov o računih pri Finančni upravi Republike
Slovenije v realnem času. Opisane so tud potrebne aktivnosti za
uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn za izdajo računov
gospodarskih subjektov pri gotovinskem poslovanju, terminski načrt
za izvedbo posameznih nalog in ocena stroškov za zavezance in
državo. Delovna skupina bo preučila možnost uvedbe davčnih blagajn
s 1. 10. 2015 oziroma s 1. 1. 2016 in hkrati s predložitvijo
končnega osnutka zakona vladi predlagala tudi dejanski rok uvedbe
davčnih blagajn.
Temeljni namen davčnih blagajn je uvedba
sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje
gotovinskega prometa davčnih zavezancev in s tem:
·
zmanjšanje obsega sive ekonomije in
s tem okrepitev zavedanja o pravični porazdelitvi davčnega bremena
med zavezanci v enakem položaju, s tem pa tudi spodbuditev
prostovoljnega plačevanja davkov;
·
učinkovitejši nadzor nad izvajanjem
predpisov s poenotenjem postopkov nadzora gotovinskega
poslovanja;
·
povečanje javnofinančnih
prihodkov;
·
izboljšanje upravljanja s
človeškimi viri (davčne blagajne bodo lahko vsaj deloma nadomestile
pereče pomanjkanje inšpektorjev);
·
preprečevanje davčnih utaj in
goljufij na področju DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od
dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in ostalih dajatev;
·
vzpostavitev enakopravnejših
pogojev poslovanja, ureditev trga, preprečevanje nelojalne
konkurence in hitrejši gospodarski razvoj;
·
zaščita potrošnikov;
·
pridobitev kakovostnejših podatkov
o poslovanju davčnih zavezancev.
Predlagan sistem davčnih blagajn pri
zasledovanju navedenih ciljev temelji na naslednjih osnovnih
načelih:
·
davčne blagajne predstavljajo
dopolnilni ukrep nadzora nad poslovanjem dejavnosti z
gotovino;
·
davčne blagajne se uvedejo načeloma
za vse davčne zavezance, ki poslujejo v dejavnosti z gotovino in so
dolžni izdajati račune. Izjeme se določijo le v posebej upravičenih
primerih;
·
davčne blagajne naj standardizirajo
način evidentiranja računov ob prodaji za gotovino;
·
stroški uvedbe davčnih blagajn pri
davčnih zavezancih in finančni upravi naj bodo sorazmerni s
pričakovanimi učinki; sistem delovanja davčnih blagajn naj bo
enostaven in naj povzroči minimalna dodatna administrativna
bremena;
·
uvede se odprt sistem, ki ne
zahteva certificiranja opreme, omogoča pa takojšnjo verifikacijo
izdanih računov.
Finančne učinke uvedbe davčnih blagajn je težko
natančno oceniti, saj bi se zaradi uvedbe davčnih blagajn povečale
evidentirane dobave blaga in storitev, torej prihodki, na podlagi
česar bi se povečal presežek DDV, obenem pa bi se lahko povečal
tudi obseg evidentiranja nabave blaga in storitev oz. odhodki, kar
predstavlja zmanjšanje presežka DDV. Zato so ocene lahko le
približne, in sicer bodo predvideni učinki na letni ravni znašali
od 50-100 mio EUR.
Uvedba davčnih blagajn ima določene pozitivne
učinke, zaradi povečanja evidentiranih dobav blaga in storitev
oziroma prihodkov, tudi na povečanje osnov za izračun ostalih
davčnih in nedavčnih prihodkov (davka od dohodkov pravnih oseb,
dohodnine, akontacije davka od dohodkov iz
dejavnosti,…).
Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade
Republike Slovenije [06.02.2015].