Tako. Še naša družinica se odpravi na morje. Nejc je v začetku trmaril, pa smo ga le prepričali, da je naše morje res lepo ter, da se bo družil s prijatelji kot je to bilo lani. Janez je vzel s seboj kup literature. Psa smo zaupali sosedi, naložili gajbe zelenjave in sadja ter posteljnine, posode in vse ostalo kar sodi zraven in odpeketali. Kakšen čudovit občutek!. Morje.... že sama pomisel, da bom nekje v senčki uživala me je izpolnjevala z neko blaženostjo. Adijo služba! Adijo šef! Adijo ljubosumne pisarniške kokice! Ups, nesem mislila dobesedno ... Naj vam zaupam: nobenemu nisem povedala kam se odpravljam. Nekaj sem omenjala Kanarske, pa Tenerife, pa kao aranžma mi ni všeč, pa Portugalska obala, v bistvu pa gremo na slovensko obalo. Kar naj pocrkajo od zavisti. Itak bom naredila selfi pa fotoshopirala ozadje in vse to prilimala na ozadje ekrana.

Morski zrak prija.... če odmislim nekaj klicev sodelavke, preverja kje je to in uno, kam sem dala podpisno mapo, pa stranka sprašuje zakaj ni plačano pa.... vse uredim med vožnjo in v pičli uri smo na cilju. Vemo kje je rezervirani apartma, avto smo parkirali v senčki in, glej ga zlomka, stanovanje se ne da odkleniti! Pri zadnjem poizkusu vrata odpre gospod, ki smo ga očitno zbudili. Sem že imela varianto v mislih: nič hudega, družina je malo v zamudi s predajo stanovanja, nič zato; naj pospravi stanovanje, mi pa se med tem časom vržemo enkrat v morje in stisnemo uniončka, ko me globoki glas strezni, " žena ( pokliče ženo) toti so mal falili" in se obrne k nam "kaj neki silite v to stanovanje, saj je izmena jutri"...

Datum na rezervaciji je bil današnji, moral pa bi se glasiti na jutri ... Ali je možno, da sem zamešala  datume (?)  in kaj sem zakuhala, bom tudi pojedla! Sledi plaz očitkov. Janez je prišel na svoj račun. Kako morem biti tako šlampasta , saj sem računovodja, bi lahko bila bolj.... Na očitke se nisem več ozirala, jezna sem tuhtala kje prenočiti, da se nam ni treba vračati v Ljubljano in jutri ponavljati vajo. Še enkrat preverim datume in poglej ga, na rezervaciji, ki jo imam v rokah so se zmotili. V moževi firmi so napisali napačen datum! Torej, mi smo prišli prav, če gledam "dovolilnico za bivanje" in narobe, ker bi morali priti jutri.

Vse možne kombinacije sem premlela in odločitev je padla, da ostanemo na obali. Gledamo valove, jemo sendviče, v hladilni torbi je še nekaj nefiltriranih kapljic, vreme super, selfiji padajo, Nejc se je dobil s prijatelji. Prespal bo pri njih. Midva z Janezom pa svobodna kot ptička.

Zvečer bova štela zvezde, tako kot nekoč.

lp, m