Nina - 30.08.2001 - 07:56

Delodajalec lahko zahteva odškodnino.

LP.

Rok - 30.08.2001 - 08:52

Kakšna odškodnina oz. kako je določena na osnovi plače ?

Nina - 30.08.2001 - 09:43

Odškodnina za morebitno škodo, ki jo je delodajalec utrpel. Vedno mora torej nastati škoda. V tem primeru ekonomska škoda, ker npr. delodajalec ne more obratovati, producirati dokler ne najde zamenjave (temu je namenjen odpovedni rok). Odmera škode se ne nanaša na plačo, ampak lahko tukaj sodeluje kup dejavnikov, kot npr. izgubljeni dobiček, izgubljeni zaslužek, intenzivnost škode,...kar seveda dokazuje delodajalec.

Ni pa odgovornosti delavca za morebitno škodo, če z delodajalcem sporazumno prekine DR pred odpovednim rokom.

LP.Nina

TOM - 30.08.2001 - 14:53

Dejansko se delovno razmerje prekine nesporazumno, z odpovedjo del.razmerja in mislim da tu ni možno uveljavljati odškodnin. Konkurenčna klavzula ?

Saša - 31.08.2001 - 06:23

Nina ima prav, seveda delodajalec lahko zahteva odškodnino v primeru samovoljne prekinitve del. razmerja (brez dogovora delodajalca oz. pred zakonsko določenim odpovednim rokom).

jazz - 31.08.2001 - 07:37

Samo na kratko:
Delavec odpove del. razmerje PISNO. Z dnem odpovedi začne teči odpovedni rok. Pred potekom tega roka NE SME zapustiti delodajalca, razen če se dogovorita drugače in temu se potem reče sporazumnost. Konkurenčna klavzula tu ne igra nobene vloge. Ta mora biti vnešena že v pogodbo o delu in navadno določa delavcu čas, ki mora preteči, preden ta začne s sorodno dejavnostjo (konkurenco sedanjemu delodajalcu).
Delodajalec sme zahtevati odškodnino, če ga delavec zapusti predčasno. Odškodnino določi sam, na osnovi škode, ki je nastala. Znesek mora biti iztožljiv in verjeten (poslovne knjige). V primeru s. p. - ja je možna tudi subjektivna škoda...

Kastor - 31.08.2001 - 13:08

Če "želi" zapustiti pred potekom odpovednega roka ni nobenih sankcij, povejte mu, da ta njegova želja ni uresničljiva in da je dolžan spoštovati odpovedni rok, saj je pogodbo o delu podpisal. Če bo odšel prej, bo samovoljno prekinil delovno razmerje. Od trenutka, ko ne bo več prihajal na delo pa nastopijo lahko različne pravne situacije. S sklepom-odločbo boste morali opredeliti njegovo ravnanje, ali kot izključitev, prenehanje na osnovi večdnevnega izostanka (saj ne bo delal, delovna knjižica ne bo zaključena ???), sporazumno prenehanje razmerja ali kaj drugega. Odvisno od načina odhoda boste ocenili kakšna "dejanska" škoda je bila povzročena s tem, ko delavec ni ostal na delu toliko časa, kot je dogovorjeno s pogodbo o delu. Na tej osnovi se boste odločili ali boste vložili tožbo za povzročeno škodo ali ne. Premislite! Dejansko povzročeno škodo boste težko prikazali, o izgubljenem dobičku pa nikar ne razmišljajte.

KAN - 06.09.2001 - 13:18

najemniku prefakturiramo pripadajoči del zemljiškega prispevka. Ali obračunamo DDV, glede na to, da zemljiški prispevek ni obdavčen?

Hvala za odgovor in lep pozdrav!