Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Davčni postopek in davčna služba/ZDavPR/ …
ZAKON O DAVČNEM POTRJEVANJU
RAČUNOV
/ZDavPR/
Uradni list RS, št.:
§57/15
(31.07.2015; veljavnost od 01.08.2015; uporaba od
02.01.2016).
Datum veljavnosti besedila: od 01.08.2015
naprej
Datum uporabe besedila: od 02.01.2016
naprej
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov za
davčne namene pri gotovinskem poslovanju, zavezance za izvajanje
postopka potrjevanja računov, izvajanje postopka potrjevanja
računov, vsebino računa za namene izvajanja postopka potrjevanja
računov, rok za izdajo računov, tehnične zahteve, obveznost
zadržanja izdanega računa pri gotovinskem poslovanju za kupca,
obdelavo podatkov za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in
dela in nadzora pravilnosti obračuna davkov in prispevkov ter
nadzor nad izvajanjem tega zakona.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem zakonu, pomenijo naslednje:
1. »enkratna identifikacijska oznaka računa« je oznaka, ki se
programsko ustvarja v informacijskem sistemu davčnega organa na
podlagi določenega niza podatkov in je potrdilo, da je bil izdani
račun prijavljen davčnemu organu. Za enkratno identifikacijsko
oznako računa se uporablja kratica EOR;
2. »zaščitna oznaka izdajatelja računa« je oznaka, s katerim
je izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka
potrjevanja računov in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora
računa. Za zaščitno oznako izdajatelja računa se uporablja kratica
ZOI;
3. »račun« je račun pri gotovinskem poslovanju, izdan za
dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z
gotovino. Kot račun se šteje tudi vsak račun za prejeto
predplačilo, preden je dobava blaga ali storitev opravljena;
4. »plačilo z gotovino« je plačilo z bankovci in kovanci, ki
so v obtoku kot plačilno sredstvo, drugi načini plačila, ki niso
neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku
plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom
in drugi podobni načini plačila;
5. »poslovni prostor zavezanca« je vsak nepremičen ali
premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno
izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem
poslovanju. Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje del ali
več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja
različna dejavnost. Premičen prostor je vsak premičen objekt ali
elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za
izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih,
ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Kot poslovni
prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen
prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige
računov;
6. »elektronska naprava za izdajo računov« je elektronska
naprava z nameščeno programsko opremo, ki je v skladu z 38. členom
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14
– odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem
besedilu: ZDavP-2);
7. »davčni organ« je Finančna uprava Republike Slovenije.
3. člen
(zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov)
(1) Zavezanka oziroma zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja
računov (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba iz prvega in
drugega odstavka 31. člena ZDavP-2, ki mora izdati račun.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za zavezanca ne šteje davčni
zavezanec v naslednjih primerih:
1. dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave po
predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, šteje Republika
Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu
oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 eurov, ali če
se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih
dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh
dobav Republika Slovenija;
2. dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali
elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci, po
predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost;
3. kontinuiranih dobav blaga in storitev naročniku, v
dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z
vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter v telekomunikacijski
dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med
dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja
množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov, ločeno od
blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih
intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se
računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po
elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa
pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno
povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.
(3) Davčni zavezanec, ki izdaja račune v različnih dejavnostih, se
ne šteje za zavezanca le glede izdaje računov za dobave iz drugega
odstavka tega člena.
4. člen
(obveznosti zavezanca)
(1) Zavezanec mora izdajati račune z uporabo elektronske naprave za
izdajo računov, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov o
računu in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim
organom.
(2) Zavezanec mora pri izvajanju postopka potrjevanja računov
uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga ministrstvo,
pristojno za javno upravo, izda zavezancu brezplačno.
(3) Namensko digitalno potrdilo je potrdilo v elektronski obliki,
ki ga zavezanec uporablja za namene identifikacije v postopku
elektronske izmenjave podatkov z davčnim organom in za elektronsko
podpisovanje podatkov o računu v postopku potrjevanja računov.
(4) Zavezanec mora potrditi račun pri davčnem organu v skladu s tem
zakonom in izdati račun z enkratno identifikacijsko oznako
računa.
(5) Zavezanec mora pred začetkom izdaje računov sporočiti podatke o
vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune, davčnemu
organu.
(6) Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister),
pristojen za finance, podrobneje določi vsebino, postopek
pridobivanja in uporabo namenskega digitalnega potrdila.
5. člen
(vsebina računa, izdanega z uporabo elektronske naprave za
izdajo računov)
(1) Račun, ki ga zavezanec izda kupcu, mora poleg podatkov, ki so
določeni s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost in davčni
postopek, vsebovati še naslednje podatke:
1. čas izdaje računa (uro in minute);
2. oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske
naprave za izdajo računov;
3. enkratno identifikacijsko oznako računa in
4. zaščitno oznako izdajatelja računa.
(2) Zavezanec mora povezati oznako fizične osebe, ki izda račun z
uporabo elektronske naprave iz 2. točke prvega odstavka tega člena,
z davčno številko te osebe. Davčna številka osebe, ki je izdala
račun, se pošlje davčnemu organu kot podatek o računu iz 6. točke
drugega odstavka 6. člena tega zakona v postopku potrditve
računa.
(3) V primerih izdaje računa prek samopostrežnih elektronskih
naprav oziroma izdaje računa brez navzočnosti fizične osebe iz 2.
točke prvega odstavka tega člena, se kot davčna številka osebe, ki
izda račun z uporabo elektronske naprave, davčnemu organu pošlje
davčna številka zavezanca.
(4) Številka računa mora biti za namene postopka potrjevanja
računov in izdaje računa sestavljena iz treh delov, in sicer:
1. oznake poslovnega prostora zavezanca;
2. oznake elektronske naprave za izdajo računov in
3. zaporedne številke računa.
(5) Zaporedne številke računov iz 3. točke četrtega odstavka tega
člena si morajo vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem
zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski
napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca.
(6) Zavezanec predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk
računov, naredi popis poslovnih prostorov zavezanca in dodeli
oznake poslovnim prostorom zavezanca v internem aktu. Zavezanec
mora interni akt sprejeti pred začetkom izdaje računov pri
gotovinskem poslovanju. Zavezanec interni akt predloži v postopku
nadzora na zahtevo davčnega organa.
(7) Zavezanec hrani kopije izdanih računov v skladu s predpisi, ki
urejajo davčni postopek.
(8) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način
ustvarjanja, dolžino in obliko zapisa enkratne identifikacijske
oznake računa iz 3. točke prvega odstavka tega člena in dolžino in
obliko zapisa zaščitne oznake izdajatelja računa iz 4. točke
prvega odstavka tega člena.
6. člen
(postopek potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za
izdajo računov)
(1) Postopek potrjevanja računov je sestavljen iz pošiljanja
podatkov o računu davčnemu organu, obdelave podatkov o računu in
dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa v informacijskem
sistemu davčnega organa in pošiljanja enkratne identifikacijske
oznake računa zavezancu.
(2) Zavezanec mora davčnemu organu za namene dodelitve enkratne
identifikacijske oznake računa sporočiti naslednje podatke o
računu:
1. davčno številko zavezanca, ki izda račun, če izda račun v
tujem imenu in za tuj račun pa tudi davčno številko davčnega
zavezanca, v imenu in za račun katerega je bil izdan račun;
2. datum in čas izdaje računa;
3. številko računa in način dodelitve številke računa;
4. vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka ali
dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali
dajatev, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev, dobav pri
katerih je plačnik davka na dodano vrednost kupec blaga ali
naročnik storitve, oproščenih dobav in neobdavčljivih dobav, ločeno
po davčnih številkah iz 1. točke tega odstavka;
5. vrednost za plačilo;
6. davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo
elektronske naprave;
7. zaščitno oznako izdajatelja računa;
8. davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene
davka na dodano vrednost kupca oziroma naročnika v primerih, ko so
ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu;
9. številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka
potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu iz četrtega
odstavka tega člena.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko obdelujejo samo za
namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela in nadzora
pravilnosti obračuna davkov in prispevkov.
(4) Zavezanec mora izvesti postopek potrjevanja računov za vse
naknadne spremembe podatkov o računu iz drugega odstavka tega
člena, ki so bile sporočene davčnemu organu. Sporočilo o spremembah
podatkov o računu mora vsebovati podatek o številki računa, na
katerega se spremembe nanašajo.
(5) V primeru, ko kupec zahteva od zavezanca izdajo kopije računa,
mora zavezanec izdati kopijo, ki je enaka originalu, z oznako
»KOPIJA« in zaporedno številko kopije računa.
7. člen
(postopek izdaje računa z enkratno identifikacijsko oznako
računa)
(1) Zavezanec elektronsko podpiše sporočilo s podatki o računu iz
drugega odstavka 6. člena tega zakona in jih pošlje davčnemu organu
prek vzpostavljene elektronske povezave.
(2) Davčni organ preveri, ali so poslani vsi podatki o računu iz
drugega odstavka 6. člena tega zakona in ali so podatki podpisani z
namenskim digitalnim potrdilom.
(3) Davčni organ podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko
oznako računa, če sta izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka.
Davčni organ enkratno identifikacijsko oznako računa pošlje
zavezancu prek vzpostavljene elektronske povezave.
(4) Zavezanec mora prek elektronske naprave za izdajo računov kupcu
izdati račun, ki vsebuje podatke iz prvega in četrtega odstavka 5.
člena tega zakona, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.
(5) Zavezanec mora za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdati
račun najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z
gotovino.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec izda skupni račun
v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava
blaga ali storitev, če je bila dobava opravljena davčnemu zavezancu
v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga.
(7) V primerih, ko račun ni plačan neposredno ob izdaji in ob
njegovi izdaji ni znano, ali bo plačan z gotovino, lahko zavezanec
izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa. Če je
račun naknadno plačan z gotovino, zavezanec pošlje davčnemu organu
podatke o računu iz drugega odstavka 6. člena tega zakona v desetih
delovnih dneh od dneva plačila računa. Davčni organ poslanim
podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa in
jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih
podatkov o izdanem računu.
(8) Zavezanec, ki opravlja storitve prek avtomatov, lahko izda
račun brez enkratne identifikacijske oznake računa. Zavezanec
pošlje davčnemu organu podatke o računu iz drugega odstavka 6.
člena tega zakona v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa.
Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli enkratno
identifikacijsko oznako in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o
prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.
(9) Če pogoja iz drugega odstavka tega člena nista izpolnjena,
davčni organ zavezancu pošlje sporočilo o zavrnitvi dodelitve
enkratne identifikacijske oznake računa prek vzpostavljene
elektronske povezave. V sporočilu navede napako, do katere je
prišlo pri obdelavi podatkov. Zavezanec izda račun brez enkratne
identifikacijske oznake in ponovno pošlje podatke o izdanem računu
ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena davčnemu
organu v dveh delovnih dneh od dneva izdaje računa. Davčni organ
računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa in jo pošlje
zavezancu. Račun je potrjen pri davčnem organu, ko zavezanec prejme
sporočilo z enkratno identifikacijsko oznako računa.
(10) V primerih iz sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena
mora zavezanec hraniti podatek o enkratni identifikacijski oznaki
računa skupaj s kopijo izdanega računa v skladu s sedmim odstavkom
5. člena tega zakona.
(11) Davčni organ hrani prejete podatke o računih in dodeljenih
enkratnih identifikacijskih oznakah računov v informacijskem
sistemu v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, podatek iz
6. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona pa hrani pet let od
vpisa podatka v informacijski sistem davčnega organa.
(12) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino in
obliko sporočil z obveznimi podatki o računu iz prvega odstavka
tega člena ter protokole in varnostne mehanizme za izmenjavo
podatkov, model uporabe, pri katerem se za pošiljanje in
podpisovanje sporočil uporablja centralni informacijski sistem
zavezanca, model uporabe, pri katerem se pošiljanje in podpisovanje
elektronskih sporočil izvaja posamično na elektronskih napravah za
izdajo računov, standardna sporočila o napakah in protokole
postopkov v primeru napak.
8. člen
(postopek sporočanja podatkov o poslovnih prostorih
zavezanca)
(1) Podatki o poslovnih prostorih zavezanca za namene izvajanja
postopka potrjevanja računov morajo vsebovati naslednje
podatke:
1. davčno številko zavezanca;
2. oznako poslovnega prostora zavezanca;
3. identifikacijsko oznako stavbe ali dela stavbe, kjer se
nahaja poslovni prostor zavezanca, kakor je določena v registru
nepremičnin (številka katastrske občine, številka stavbe in
številka dela stavbe), ko zavezanec izdaja račune v nepremičnem
poslovnem prostoru;
4. naslov poslovnega prostora zavezanca, ko zavezanec izdaja
račune v nepremičnem poslovnem prostoru;
5. vrsto poslovnega prostora zavezanca, ko zavezanec izdaja
račune v premičnem poslovnem prostoru;
6. podatek o proizvajalcu ali vzdrževalcu programske opreme za
izdajanje računov in
7. datum začetka veljavnosti podatkov, ki se sporočajo.
(2) Zavezanec mora sporočiti podatke iz prvega odstavka tega člena
za vsak posamezen poslovni prostor zavezanca, v katerem izdaja
račune. Zavezanec podatke podpiše z namenskim digitalnim potrdilom
in jih pošlje davčnemu organu prek vzpostavljene elektronske
povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene
potrditve računa.
(3) Davčni organ preveri, če so poslani vsi podatki o poslovnem
prostoru zavezanca iz prvega odstavka tega člena in če so podatki
podpisani z namenskim digitalnim potrdilom.
(4) Davčni organ zavezancu nemudoma pošlje potrdilo o prejemu
podatkov prek vzpostavljene elektronske povezave, če sta izpolnjena
pogoja iz prejšnjega odstavka.
(5) Če pogoja iz tretjega odstavka tega člena nista izpolnjena,
davčni organ zavezancu nemudoma pošlje sporočilo o zavrnitvi
sprejema podatkov prek vzpostavljene elektronske povezave. V
sporočilu navede napako, do katere je prišlo pri obdelavi podatkov.
Zavezanec odpravi napako in davčnemu organu ponovno pošlje podatke
o poslovnih prostorih zavezanca v potrditev. Šteje se, da je
zavezanec poslal podatke o poslovnih prostorih zavezanca, ko od
davčnega organa prejme potrdilo o prejemu podatkov iz četrtega
odstavka tega člena.
(6) Zavezanec mora davčnemu organu sporočiti podatke o vseh
spremembah podatkov iz prvega odstavka tega člena za posamezni
poslovni prostor zavezanca. Zavezanec spremembe podatkov sporoči
pred začetkom uporabe spremenjenih podatkov na način, določen v
drugem odstavku tega člena. V primeru prenehanja uporabe
posameznega poslovnega prostora zavezanec davčnemu organu sporoči
podatke o zaprtju poslovnega prostora.
(7) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vrste
poslovnih prostorov zavezanca, vsebino in obliko sporočila za
pošiljanje podatkov o poslovnih prostorih zavezanca iz prvega in
šestega odstavka tega člena in protokole in varnostne mehanizme za
izmenjavo podatkov, model uporabe, pri katerem se za pošiljanje in
podpisovanje sporočil uporablja centralni informacijski sistem
zavezanca, model uporabe, pri katerem se pošiljanje in podpisovanje
elektronskih sporočil izvaja posamično na elektronskih napravah za
izdajo računov, standardna sporočila o napakah in protokole
postopkov v primeru napak.
9. člen
(postopek v primerih nezmožnosti izdaje računa z enkratno
identifikacijsko oznako računa)
(1) Zavezanec izda račun s podatki iz prvega in četrtega odstavka
5. člena tega zakona brez enkratne identifikacijske oznake računa,
če je prekinjena vzpostavljena elektronska povezava iz prvega
odstavka 7. člena tega zakona.
(2) Zavezanec mora vzpostaviti elektronsko povezavo in davčnemu
organu poslati podatke o računih iz drugega odstavka 6. člena tega
zakona prek elektronske povezave v dveh delovnih dneh od dneva
prekinitve povezave, razen v primerih iz tretjega odstavka tega
člena.
(3) Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti
elektronske povezave v roku iz drugega odstavka tega člena, pošlje
podatke o računih iz drugega odstavka 6. člena tega zakona prek
vzpostavljene elektronske povezave najkasneje naslednji delovni dan
po prenehanju vzrokov za zamudo.
(4) Za opravičljive razloge iz tretjega ostavka tega člena se
štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti
oziroma odvrniti in preprečujejo vzpostavitev elektronske povezave
v predpisanem roku.
(5) Davčni organ poslanim podatkom o računu iz drugega in tretjega
odstavka tega člena dodeli enkratno identifikacijsko oznako in jo
pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov
o izdanem računu.
(6) Zavezanec mora hraniti podatek o enkratni identifikacijski
oznaki računa iz prejšnjega odstavka tega člena skupaj s kopijo
izdanega računa iz prvega odstavka tega člena v skladu s sedmim
odstavkom 5. člena tega zakona.
10. člen
(postopek v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo
računov)
(1) Zavezanec mora v primeru nedelovanja elektronske naprave za
izdajo računov izdati račun z uporabo vezane knjige računov v
skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek.
(2) Zavezanec mora v primerih iz prvega odstavka tega člena
vzpostaviti delovanje elektronske naprave za izdajo računov, kakor
določa prvi odstavek 4. člena tega zakona, in davčnemu organu prek
elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih na podlagi
prvega odstavka tega člena, v dveh delovnih dneh od dneva
prenehanja delovanja elektronske naprave, razen v primerih iz
tretjega odstavka tega člena.
(3) Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti
delovanja elektronske naprave za izdajo računov v roku iz drugega
odstavka tega člena, pošlje podatke o računih prek vzpostavljene
elektronske povezave najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju
vzrokov za zamudo.
(4) Za opravičljive razloge iz tretjega odstavka tega člena se
štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti
oziroma odvrniti in preprečujejo vzpostavitev elektronske povezave
v predpisanem roku.
(5) Zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o serijski številki
vezane knjige računov, zaporedni številki posameznega obrazca
računa in podatke iz drugega odstavka 6. člena tega zakona
brez podatkov o času izdaje računa iz 2. točke, davčni številki
fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave iz 6.
točke in zaščitni oznaki izdajatelja računa iz 7. točke drugega
odstavka 6. člena tega zakona.
(6) Davčni organ poslanim podatkom o računu iz drugega odstavka
tega člena dodeli enkratno identifikacijsko oznako in jo pošlje
zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o
izdanem računu.
(7) Zavezanec mora hraniti sporočilo z enkratno identifikacijsko
oznako računa iz šestega odstavka tega člena skupaj s kopijo
izdanega računa iz prvega odstavka tega člena v skladu s sedmim
odstavkom 5. člena tega zakona.
11. člen
(obveznosti zavezancev na področjih, kjer ni mogoča vzpostavitev
elektronske povezave)
(1) Zavezanec, ki opravlja dejavnost ali del dejavnosti v poslovnem
prostoru, ki se nahaja na območju, na katerem ni mogoče vzpostaviti
elektronske povezave za izmenjavo podatkov z davčnim organom,
izdaja račune v tem delu poslovne dejavnosti z uporabo vezane
knjige računov v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek,
dokler ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave.
(2) Zavezanec mora nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave za
izmenjavo podatkov dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska
omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je za zavezanca
brezplačno in velja eno leto od dneva izdaje. Zavezanec pridobi
potrdilo na podlagi vloge.
(3) V primeru izdaje odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in
storitve o zavrnitvi izdaje potrdila iz prejšnjega odstavka stroški
postopka bremenijo zavezanca.
(4) Zavezanec, ki uporablja vezano knjigo računov na podlagi prvega
odstavka tega člena, mora davčnemu organu prek elektronske povezave
poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov,
v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa.
(5) Za obveznost potrjevanja računov po tem členu se smiselno
uporabljajo 4. in 8. člen ter peti do sedmi odstavek 10. člena tega
zakona.
12. člen
(obvestilo o računu in obveznost kupca)
(1) Zavezanec mora v poslovnem prostoru na vsaki elektronski
napravi za izdajo računov ali drugem kupcu vidnem mestu objaviti
obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter
obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun.
(2) Kupec blaga oziroma prejemnik storitve mora prevzeti račun in
ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na
zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega
inšpektorata Republike Slovenije.
(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino in
obliko obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca da
prevzame in zadrži izdani račun iz prvega odstavka tega člena.
13. člen
(preveritev računa)
Imetniki računov z izpisano enkratno identifikacijsko oznako računa
oziroma zaščitno oznako izdajatelja računa lahko v 30 dneh od dneva
izdaje računa pri davčnem organu prek telekomunikacijskih poti
preverijo, ali je bil račun potrjen.
14. člen
(obveznosti dobavitelja programske opreme)
(1) Proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec
računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega
sistema za izdajo računov ne sme zavezancem zagotoviti ali
omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali
informacijskega sistema, ki omogoča izdajo računov in kopij računov
v nasprotju s tem zakonom.
(2) Računalniški program, elektronska naprava ali informacijski
sistem mora zagotoviti izpis podatkov o vseh izdanih kopijah
računov, na katerem je razviden čas izdaje posamezne kopije.
15. člen
(nadzor)
Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojen davčni organ. Za
nadzor nad izvajanjem 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 5.
člena, petega odstavka 7. člena ter prvega in drugega odstavka 12.
člena tega zakona je pristojen tudi Tržni inšpektorat Republike
Slovenije.
16. člen
(uporaba drugih predpisov)
Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso
urejena s tem zakonom, se uporabljata zakon, ki ureja davčni
postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo.
17. člen
(prekršek kupca)
Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek kupec blaga oziroma
prejemnik storitve, če ne prevzame in zadrži računa neposredno po
odhodu iz poslovnega prostora oziroma ga na zahtevo ne predloži
pooblaščeni osebi (drugi odstavek 12. člena).
18. člen
(davčni prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, če:
1. pri izvajanju postopka potrjevanja računov oziroma v
postopku elektronske izmenjave podatkov z davčnim organom ne
uporabi namenskega potrdila za elektronsko podpisovanje sporočil
(drugi odstavek 4. člena);
2. za namene pošiljanja podatkov o računu ne poveže oznake
fizične osebe, ki z elektronsko napravo izda račun, z davčno
številko te osebe in ne pošlje davčne številke te osebe davčnemu
organu (drugi odstavek 5. člena);
3. ne zagotovi, da je številka računa, za katerega se izvaja
postopek potrjevanja računa, sestavljena na predpisani način
(četrti in peti odstavek 5. člena);
4. v predpisanem roku ne vzpostavi elektronske povezave in ne
pošlje podatkov o vseh izdanih računih (drugi odstavek 9.
člena);
5. ne pošlje podatkov o računih v predpisanem roku po
prenehanju vzrokov za zamudo (tretji odstavek 9. člena in tretji
odstavek 10. člena);
6. v predpisanem roku ne vzpostavi delovanja elektronske
naprave za izdajo računov in ne pošlje podatkov o vseh izdanih
računih (drugi odstavek 10. člena);
7. ne hrani sporočil o naknadno dodeljenih enkratnih
identifikacijskih oznakah izdanih računov na predpisani način
(deseti odstavek 7. člena, šesti odstavek 9. člena in sedmi
odstavek 10. člena);
8. ne dokaže nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave za
izmenjavo podatkov s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja
in storitve Republike Slovenije (drugi odstavek 11. člena);
9. ne objavi oziroma ne objavi na kupcu vidnem mestu obvestila
o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in
zadrži račun (prvi odstavek 12. člena);
10. v predpisanem roku ne pošlje podatkov o računih, izdanih z
uporabo vezane knjige računov (četrti odstavek 11. člena in
drugi odstavek 25. člena).
(2) Z globo od 5.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
(3) Z globo od 1.500 do 25.000 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik ali posamezniki, ki samostojno opravlja
dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
19. člen
(hujši davčni prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, če:
1. ne sporoči podatkov o poslovnih prostorih (peti odstavek 4.
člena);
2. ne sprejme internega akta (šesti odstavek 5. člena in prvi
odstavek 25. člena);
3. davčnemu organu ne pošlje podatkov o računu, ki so
predpisani za namene izvajanja potrjevanja računov oziroma pošlje
neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke o računu (drugi
odstavek 6. člena);
4. ne izvede postopka potrjevanja računa za vse naknadne
spremembe podatkov na računu (četrti odstavek 6. člena);
5. izda kopijo računa brez navedbe, da gre za kopijo (peti
odstavek 6. člena);
6. izda račun, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, razen
če ni s tem zakonom določeno drugače (četrti odstavek 7.
člena);
7. ne izda računa v predpisanem roku (peti in šesti odstavek
7. člena);
8. ne izvede naknadnega postopka potrjevanja računov oziroma
ga ne izvede v predpisanem roku (sedmi in osmi odstavek 7.
člena);
9. pošlje neresnične ali nepopolne podatke o poslovnih
prostorih (prvi, drugi, peti in šesti odstavek 8. člena);
10. ne izda računa z uporabo vezane knjige računov (prvi
odstavek 10. člena in prvi odstavek 11. člena);
11. omogoči zavezancu izdajo računov in kopij računov v
nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 14. člena);
12. ne zagotovi izpisa vseh izdanih kopij računov in
zahtevanih podatkov s programsko opremo (drugi odstavek
14. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
(3) Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 1.200 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v
državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
20. člen
(globa za še posebej hude prekrške)
(1) Če je prekršek iz 19. člena tega zakona še posebej hud zaradi
višine povzročene škode ali pridobljene protipravne premoženjske
koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena
koristoljubnosti, se sme za prekršek kaznovati:
– pravna oseba z globo do 100.000 eurov;
– pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
srednja ali velika gospodarska družba, z globo do 150.000
eurov;
– samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, z globo do 75.000 eurov.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni
lokalni skupnosti se sme v primerih iz prvega odstavka tega člena
kaznovati z globo do 20.000 eurov.
21. člen
(zastaranje postopka o prekršku)
Postopek o prekršku iz 20. člena tega zakona se ne more več začeti,
ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil tovrstni prekršek
storjen.
22. člen
(pooblastilo za izrek globe v razponu)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku o prekršku
izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
globe, določene s tem zakonom.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(podzakonski predpis)
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz šestega odstavka 4.
člena, osmega odstavka 5. člena, dvanajstega odstavka 7. člena,
sedmega odstavka 8. člena in tretjega odstavka 12. člena tega
zakona najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
24. člen
(prehodno obdobje pri uvedbi postopka potrjevanja
računov)
(1) Zavezanci lahko izvajajo postopek potrjevanja računov po tem
zakonu od 1. decembra 2015.
(2) Zavezanci morajo izvajati postopek potrjevanja računov po tem
zakonu od 2. januarja 2016.
25. člen
(prehodno obdobje z uporabo vezane knjige računov)
(1) Zavezanci lahko do 31. decembra 2017 izvajajo postopek
potrjevanja računov po tem zakonu z uporabo vezane knjige računov v
skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek. Zavezanec določi
način izvajanja postopka potrjevanja računov z internim aktom iz
šestega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Zavezanec, ki uporablja vezano knjigo računov na podlagi
prejšnjega odstavka, mora davčnemu organu prek elektronske povezave
poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov,
v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa.
(3) V primeru, ko se zavezanec odloči za izvajanje postopka
potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov v skladu s
prvim odstavkom tega člena, ne sme v istem poslovnem prostoru
uporabljati elektronske naprave za izdajo računov.
(4) Za obveznost potrjevanja računov po tem členu se smiselno
uporabljajo 4., 8. in 10. člen tega zakona.
(5) V obdobju iz prvega odstavka tega člena zavezancem ni potrebno
dokazovati nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave s
potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike
Slovenije iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
26. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.