Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Davčni postopek in davčna služba/ZDavP/ …
ZAKON O DAVČNEM
POSTOPKU
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZDavP-2/
Uradni list RS, št.:
·
13/11-UPB4 (28.02.2011),
·
32/12-ZDavP-2E (04.05.2012; veljavnost od 05.05.2012; uporaba od
05.05.2012),
·
94/12-ZDavP-2F (10.12.2012; veljavnost od 11.12.2012; uporaba od
01.01.2013),
·
111/13-ZDavP-2G (27.12.2013; veljavnost od 01.01.2014; uporaba od
01.01.2014),
·
40/14-ZIN-B (03.06.2014; veljavnost od 18.06.2014; uporaba od
18.06.2014),
·
25/14-ZFU (11.04.2014; veljavnost od 12.04.2014; uporaba od
01.08.2014),
·
90/14-ZDavP-2H (15.12.2014; veljavnost od 01.01.2015; uporaba od
01.01.2015),
·
91/15-ZDavP-2I (30.11.2015; veljavnost od 15.12.2015; uporaba od
15.12.2015),
·
63/16-ZDavP-2J (07.10.2016; veljavnost od 22.10.2016; uporaba od
01.01.2017),
·
69/17-ZDavP-2K (08.12.2017; veljavnost od 09.12.2017; uporaba od
09.12.2017),
·
13/18-ZJF-H (28.02.2018; veljavnost od 01.03.2018; uporaba od
01.03.2018),
·
36/19-ZDavP-2L (07.06.2019; veljavnost od 22.06.2019; uporaba od
01.07.2019).
Datum veljavnosti NUPB: od 22.06.2019
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.07.2019 naprej
PRVI DEL
SPLOŠNO
I. poglavje
Splošne določbe
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja:
– obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo
davkov (v nadaljnjem besedilu: pobiranje davkov),
– pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek (v
nadaljnjem besedilu: zavezanci za davek), državnih in drugih
organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov,
ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov,
– varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov,
ter
– medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov z
drugimi državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
države članice EU), s tretjimi državami in ozemlji.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prevzema
vsebina naslednjih predpisov Evropske unije:
–
Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči
pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi,
UL L 84, 31. 3. 2010 – s I. poglavjem četrtega dela tega
zakona;
– Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem
sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive
77/799/EGS (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1), spremenjena z
Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi
Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave
podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 359 z dne 16. 12. 2014,
str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/107/EU), Direktivo
Sveta 2015/2376/EU z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive
2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave na področju
obdavčenja (UL L št. 332/1 z dne 18. 12. 2015, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2015/2376/EU), Direktivo Sveta 2016/881/EU z
dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne
avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 146
z dne 3. 6. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2016/881/EU) in Direktivo Sveta 2016/2258/EU z dne 6. decembra 2016
o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa davčnih organov do
informacij o preprečevanju pranja denarja (UL L št. 342/1 z dne 16.
12. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/2258/EU) z
39. členom ter II. in III.B poglavjem četrtega dela tega
zakona;
– Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15.
februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in
razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011,
str. 1), spremenjena z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9.
decembra 2014 o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne
avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 359
z dne 16. 12. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2014/107/EU), Direktivo Sveta 2015/2376/EU z dne 8. decembra 2015 o
spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave
na področju obdavčenja (UL L št. 332/1 z dne 18. 12. 2015, str. 1;
v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2376/EU), Direktivo Sveta
2016/881/EU z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU
glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja
(UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2016/881/EU), Direktivo Sveta 2016/2258/EU z dne 6.
decembra 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa
davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja (UL L
št. 342/1 z dne 16. 12. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2016/2258/EU) in Direktivo Sveta 2018/822/EU z dne 25.
maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne
avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s
čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L št. 139 z dne 5. 6.
2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/822/EU), (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/16/EU) – z 39. členom ter II.,
III.B, in III.C poglavjem četrtega dela tega zakona;
– Direktiva Sveta 2015/2060/EU z dne 10. novembra 2015 o
razveljavitvi Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od
prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 301 z dne 18. 11.
2015, str. 1) – z II. poglavjem četrtega dela in 10. podpoglavjem
I. poglavja petega dela tega zakona;
– Direktiva Sveta 2003/49 z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu
obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami
iz različnih držav članic, UL L 157 z dne 26. junija 2003, zadnjič
spremenjena z Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. aprila 2004 o
spremembi Direktive 2003/49/ES glede možnosti določenih držav
članic, da uporabijo prehodna obdobja za uvedbo skupnega sistema
obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami
iz različnih držav članic, UL L 157, 30. 4. 2004 – s členi 379, 380
in 381 tega zakona;
– Direktiva Sveta 2017/1852/EU z dne 10.
oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski
uniji (UL L št. 265 z dne 14. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2017/1852/EU) – s IV. poglavjem tega
zakona.
2. člen
(postopanje po tem zakonu)
(1) Davčni organ postopa po tem zakonu, kadar odloča o obveznostih
in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku
pobiranja davkov (v nadaljnjem besedilu: davčni postopek), kadar
daje pomoč pri pobiranju davkov ali izmenjavi podatkov drugim
državam članicam EU, ali kadar izvaja mednarodno pogodbo, ki
obvezuje Slovenijo.
(2) Po tem zakonu postopajo tudi nosilci javnih pooblastil, če so z
zakonom pooblaščeni za pobiranje davkov, in je z zakonom
predpisano, da se za njihovo pobiranje uporablja ta zakon.
(3) Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno
pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, z zakonom o obdavčenju, s
tem zakonom, zakonom, ki ureja finančno upravo, ali zakonom, ki
ureja inšpekcijski nadzor, se uporablja zakon, ki ureja splošni
upravni postopek.
3. člen
(pobiranje davka)
(1) Pobiranje davka vključuje vse naloge državnih in drugih
organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti
zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o
obdavčenju, zakonom, ki ureja finančno upravo, in tem zakonom, v
zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca
za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju,
vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju.
(2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek državnega
proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne
lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev
ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o
obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti,
izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.
(3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki
se nanašajo na davek, veljajo tudi za:
– uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske
unije;
– prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za
zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z
zakonom (v nadaljnjem besedilu: prispevek);
– nadomestila, intervencijske in druge ukrepe, ki so v celoti ali
delno sistem financiranja Evropskega kmetijskega in jamstvenega
sklada, vključno z zneski, pobranimi v zvezi s temi ukrepi.
(4) Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in
globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka
davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz
drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(5) Za zakone o obdavčenju se štejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo
davčno obveznost, vključno s predpisi Evropske unije, ki se štejejo
za del pravnega reda Slovenije.
II. poglavje
Načela davčnega postopka
4. člen
(načelo zakonitosti v davčnih zadevah)
(1) Davčni organ odloča v davčnih zadevah samostojno v okviru in na
podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,
zakonov in splošnih aktov po tem zakonu, zakonu, ki ureja finančno
upravo ali zakonu o obdavčenju.
(2) Davčni organ pri obravnavi zavezancev za davek postopa
nepristransko.
(3) V zadevah, v katerih davčni organ odloča po prostem preudarku,
mora odločiti v skladu z namenom, zaradi katerega je prosti
preudarek dan, in obsegom prostega preudarka, kot ga določa
zakon.
5. člen
(načelo materialne resnice v davčnih zadevah)
(1) Davčni organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za
sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako
skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca
za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno
izkazanih dejstev lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali
zakon o obdavčenju.
(2) Predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za
obdavčenje, se vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski)
vsebini.
6. člen
(načelo sorazmernosti)
(1) Davčni organ pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju
ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeležencev
postopka ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za
izpolnitev ciljev tega zakona in drugih aktov, na podlagi katerih
davčni organ odloča o pobiranju davkov.
(2) Pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov davčni organ izbere
tiste, ki so za zavezanca za davek ugodnejši, če se s tem doseže
namen zakona. V dvomu odloči v korist zavezanca za davek.
7. člen
(načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči)
(1) Zavezanec za davek ima pravico vnaprej biti seznanjen s svojimi
pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega zakona in drugih
aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju
davkov.
(2) Če zavezanec za davek nima pooblaščenca oziroma pooblaščenke
ali svetovalca oziroma svetovalke in iz nevednosti ne uporablja
procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, ga davčni organ
opozori, katera postopkovna dejanja lahko opravi za izpolnitev
obveznosti in uveljavljanje pravic, da davek pravilno in pravočasno
napove, obračuna in plača ali zahteva vračilo.
(3) Davčni organ obvešča zavezance za davek in širšo javnost o
svojih ukrepih, če tako zagotovi večje varstvo pravic strank in
javne koristi.
8. člen
(načelo tajnosti podatkov)
Podatki zavezancev za davek se obravnavajo kot davčna tajnost v
skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi
akti, ki urejajo pobiranje davkov.
9. člen
(načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja
davčnih obveznosti)
Zavezanec za davek napove, obračuna in plača le toliko davka in na
način ter v rokih, kot je določeno z zakonom ali akti na podlagi
zakona.
10. člen
(načelo dolžnosti dajanja podatkov)
(1) Zavezanci za davek morajo davčnemu organu dajati resnične,
pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za
pobiranje davka.
(2) Zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka sodelujejo z
davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in korist
zavezancev.
(3) Zavezanci za davek morajo navesti vsa dejstva, na katera
opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta
dejstva dokazujejo.
(4) Organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za
odločanje v davčnih zadevah, so dolžni posredovati davčnemu organu
te podatke brezplačno, razen če zakon ne določa drugače.
III. poglavje
Udeleženci v postopku
11. člen
(državni in drugi organi, pristojni za pobiranje davkov)
Državni organi, pristojni za pobiranje davkov (v nadaljnjem
besedilu: davčni organ), so po tem zakonu:
1. Ministrstvo za finance;
2. Finančna uprava Republike Slovenije in
3. drugi državni organi,
kadar v davčnih in drugih stvareh odločajo o davkih.
12. člen
(zavezanci za davek)
(1) Zavezanci za davek po tem zakonu so:
1. davčni zavezanec ali davčna zavezanka (v nadaljnjem besedilu:
davčni zavezanec);
2. plačnik davka ali plačnica davka (v nadaljnjem besedilu: plačnik
davka) za račun enega ali več davčnih zavezancev;
3. oseba, ki je v postopku davčne izvršbe v skladu s tem zakonom
dolžna plačati davek.
(2) Za zavezanca za davek se šteje tudi pravni naslednik ali pravna
naslednica (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik) davčnega
zavezanca oziroma plačnika davka ali skrbnik ali skrbnica (v
nadaljnjem besedilu: skrbnik) davčnega zavezanca oziroma plačnika
davka oziroma njegovega premoženja.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena je oseba, katere
dohodek, premoženje ali pravni posli so neposredno predmet
obdavčitve v skladu z zakonom o obdavčenju. Za davčnega zavezanca
po tem zakonu se šteje tudi carinski dolžnik oziroma dolžnica (v
nadaljnjem besedilu: carinski dolžnik) oziroma oseba, ki bi lahko
postala dolžnik v skladu s carinskimi predpisi.
(4) Plačnik davka iz prvega odstavka tega člena je oseba, ki je v
skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju zavezana za
izračunavanje ali plačevanje davka oziroma odtegovanje davka od
davčnih zavezancev in ki ta davek prenese državnemu proračunu,
proračunom samoupravnih lokalnih skupnosti ali zavodom, pristojnim
za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali obvezno
zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: prejemnikom
davkov). Plačnik davka je tudi druga oseba, ki je v skladu z
zakonom o obdavčenju dolžna plačati davek.
IV. poglavje
Informiranje zavezancev za davek
13. člen
(pravica do informiranja)
(1) Zavezanec za davek ima pravico:
1. da je pravočasno in na primeren način obveščen o spremembah v
zakonih o obdavčenju in v drugih predpisih v zvezi z obdavčenjem
ter da mu davčni organ pravočasno, najpozneje pa v 30 dneh po
predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki so relevantne za
pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o načinu izvajanja
posameznih določb predpisov o obdavčenju,
2. do informacij o načinu izračunavanja in plačevanja davkov
ter
3. do podatkov o stanju svojih davčnih obveznosti.
(2) Navodila in pojasnila, ki jih v zvezi z izvajanjem predpisov z
delovnega področja davčnega organa izda minister ali ministrica (v
nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, oziroma
predstojnik ali predstojnica Finančne uprave Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: predstojnik), se objavijo na spletni strani
izdajatelja, skupaj z opozorilom, da niso pravni vir.
(3) Sistem informiranja mora biti vzpostavljen na način, da omogoča
vsem zavezancem za davek čim lažji, enoten in sodoben dostop do
informacij in zagotavlja enotno izvajanje zakonov o obdavčenju in
tega zakona.
14. člen
(zavezujoča informacija)
(1) Generalni finančni urad lahko izda zavezancu za davek, pisno
informacijo o davčni obravnavi njegovih nameravanih transakcij
oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (v nadaljevanju: nameravana
aktivnost).
(2) Zavezanec za davek zahteva izdajo zavezujoče informacije z
vlogo, ki mora poleg drugih sestavin vsebovati tudi:
1. natančen opis nameravane aktivnosti, zlasti:
– opis njene ekonomske vsebine ter opis posameznih nameravanih
transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov, ki vsebuje opis
dejstev, zlasti: sredstva in storitve, na katere se nanašajo,
njihovo pogostost, tipske udeležence, vrednost, in njihovo pravno
opredelitev,
– načrte zavezanca za davek v obsegu, ki pripomore k boljšemu
razumevanju ekonomske vsebine nameravane aktivnosti, zlasti: načrt
proizvodnje, prodaje in širitve poslovnih aktivnosti,
– navedbo vprašanj glede nameravane aktivnosti v zvezi s predpisi
iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona oziroma opis davčne
problematike, ki je razlog za vložitev zahteve,
– navedbo določb predpisov iz prejšnje alinee, ki so po mnenju
zavezanca za davek pomembne v konkretnem primeru,
– mnenje zavezanca za davek o predvidenem učinku, ki naj bi jih
imela nameravana aktivnost na njegove davčne obveznosti in
– navedbo obstoječih stališč (npr. strokovna mnenja, komentarji,
sodna praksa) znanih zavezancu za davek, ki podpirajo oziroma ne
podpirajo njegovega mnenja iz prejšnje alinee.
2. izjavo zavezanca za davek o tem, ali je oziroma je bilo
katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče
informacije, pri zavezancu za davek ali pri z njim povezani osebi,
po njegovem vedenju:
1. predmet že predloženega obračuna davka oziroma davčne
napovedi,
2. obravnavano v že izdani zavezujoči informaciji,
3. obravnavano v postopku davčnega nadzora,
4. obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi ali pred
sodiščem.
3. dokumentacijo, ki predstavlja podlago ali na katero se sklicuje
zavezanec za davek v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije.
(3) Davčni organ mora najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema
popolne vloge zavezanca za davek obvestiti o tem, ali bo izdal
zavezujočo informacijo.
(4) Davčni organ zavezanca za davek z dopisom obvesti, da ne bo
izdal zavezujoče informacije, če:
– gre za že izvedeno aktivnost, pri čemer se šteje, da je aktivnost
izvedena tudi, če zavezanec za davek ne more več enostransko
vplivati na izvedbo aktivnosti,
– je katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče
informacije, obravnavano v postopku davčnega nadzora oziroma v
postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem, oziroma naj bi se
nameravana aktivnost opravljala v nedoločenem prihodnjem času
oziroma, če iz vloge za izdajo zavezujoče informacije ne izhaja
resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,
– bi priprava zavezujoče informacije zahtevala razlago predpisa, ki
ni predpis iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona,
– bi priprava zavezujoče informacije zahtevala ugotovitev dejstva,
iz okoliščin pa izhaja, da tega dejstva v času obravnave zahteve za
izdajo zavezujoče informacije, ni mogoče ugotoviti, zlasti:
rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb,
– gre za vprašanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen.
(5) Davčni organ mora izdati zavezujočo informacijo najpozneje v
šestih mesecih od vročitve obvestila iz tretjega odstavka tega
člena, s katerim je zavezanca za davek obvestil, da bo izdal
zavezujočo informacijo. Zavezujoča informacija je v konkretnem
primeru za davčni organ zavezujoča od njene vročitve zavezancu za
davek dalje.
(6) Zavezujoča informacija ne zavezuje davčnega organa, če temelji
na netočnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec za davek
navedel v vlogi, ali če aktivnost zavezanca za davek nima v vlogi
navedene ekonomske vsebine. V tem primeru davčni organ zavezujočo
informacijo prekliče. Preklicana informacija nima pravnih
učinkov.
(7) Davčni organ lahko izdano zavezujočo informacijo nadomesti, če
naknadno ugotovi, da je pri njeni izdaji nepravilno uporabil
materialno pravo, in je bila izdana v zvezi z nameravano
aktivnostjo, ki je ponavljajoče narave oziroma v času preklica še
ni dokončana. Zavezujoča informacija v tem primeru zavezuje davčni
organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec za davek izvedel do
dneva vročitve nadomestne zavezujoče informacije.
(8) Vse stroške v zvezi z izdajo zavezujoče informacije nosi
zavezanec za davek.
(9) Obliko in način izdajanja zavezujočih informacij iz tega člena
in višino stroškov določi minister, pristojen za finance.
14.a člen
(vnaprejšnji cenovni sporazum)
(1)
Vnaprejšnji cenovni sporazum (v nadaljnjem besedilu: APA sporazum)
je dogovor med davčnim zavezancem in davčnim organom, s katerim se
pred izvajanjem transakcij med povezanimi osebami določijo
metodologija, kritične predpostavke in druga primerna merila za
določanje transfernih cen za te transakcije in obdobje, za katerega
ta merila veljajo, v skladu s 14.a do 14.g členom tega zakona.
(2) Davčni zavezanec lahko zaprosi za sklenitev enostranskega,
dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma. Dvostranski APA
sporazum temelji na skupnem dogovoru pristojnih organov po
mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki tako
dogovarjanje omogoča, večstranski APA sporazum pa na skupnih
dogovorih pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju
dvojnega obdavčevanja, ki tako dogovarjanje omogočajo.
(3) Davčni organ na podlagi pisne pobude davčnega zavezanca opravi
razgovor o možnosti sklenitve APA sporazuma. Po opravljenem
razgovoru vloži davčni zavezanec pri davčnem organu pisno vlogo za
sklenitev APA sporazuma.
(4) Za davčnega zavezanca se za namene izvajanja 14.a do 14.g člena
tega zakona štejejo osebe, opredeljene kot zavezanci v zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Za povezano osebo davčnega
zavezanca se štejejo osebe, opredeljene v 16. členu Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08,
5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12,
81/13, 50/14 in 23/15).
14.b člen
(pogoji za sklenitev in vsebina APA sporazuma)
(1) Pogoji za sklenitev APA sporazuma so:
– opravljen razgovor davčnega organa z davčnim zavezancem pred
vložitvijo vloge, v katerem sta se oba strinjala o primernosti
sklenitve APA sporazuma;
– sodelovanje davčnega zavezanca med celotnim postopkom za
sklenitev APA sporazuma;
– transakcija, ki je predmet APA sporazuma, mora imeti ekonomsko
vsebino in resen namen izvedbe;
– soglasje davčnega zavezanca in davčnega organa o vsebini APA
sporazuma in
– transakcija, ki je predmet sporazuma, mora imeti po sklenitvi
sporazuma zagotovljeno primerno časovno obdobje trajanja oziroma ne
gre za transakcijo, ki je po sklenitvi APA sporazuma pred svojim
iztekom.
(2) APA sporazum vsebuje primerna merila, časovno obdobje ter druge
elemente, ki vplivajo na metodologijo za določitev transfernih cen
ter na način izvedbe APA sporazuma.
(3) Za kritične predpostavke se štejejo tiste predpostavke, ki
pomembno vplivajo na določitev transferne cene transakcije in so
opredeljene v APA sporazumu. Predpostavke so opredeljene kot
pomembne, če bi se dejanske razmere v času izvedbe transakcije
lahko toliko razlikovale od predvidenih, da bi bila izničena
možnost zanesljivega prikaza določanja transferne cene po izbrani
metodologiji.
(4) Davčni organ v roku treh mesecev od vložitve vloge pisno
obvesti davčnega zavezanca, ali bo začel postopek sklenitve APA
sporazuma. Zoper odločitev davčnega organa pritožba ni mogoča.
(5) Davčni organ ne sklene APA sporazuma, če niso izpolnjeni pogoji
iz prvega odstavka tega člena.
14.c člen
(poročanje v času veljavnosti APA sporazuma)
(1) Davčni zavezanec enkrat letno davčnemu organu poroča o
veljavnosti kritičnih predpostavk in prilagoditvah, opravljenih
skladno z merili, določenimi z APA sporazumom.
(2) Davčni zavezanec o spremembi kritičnih predpostavk, ki niso
skladne z merili, določenimi z APA sporazumom, v roku 30 dni pisno
obvesti davčni organ.
(3) V poročilu ali obvestilu morajo biti
navedeni resnični, pravilni in popolni podatki.
14.č člen
(sprememba kritičnih predpostavk)
APA sporazum se spremeni, če se kritične predpostavke spremenijo
tako, da bistveno vplivajo na primernost izbrane metodologije za
določitev transferne cene.
14.d člen
(prenehanje veljavnosti sklenjenega APA sporazuma)
(1) APA sporazum preneha veljati, kot je določeno z APA sporazumom
oziroma v vsakem primeru:
– s potekom časa, za katerega je bil sklenjen;
– če davčni zavezanec ne poroča o izvajanju APA sporazuma v skladu
s 14.c členom tega zakona;
– če se bistveno spremenijo pogoji, ki vplivajo na primernost
izbrane metodologije za določitev transferne cene, in se APA
sporazum ne spremeni.
(2) Če davčni organ ugotovi, da obstajajo okoliščine iz druge in
tretje alineje prejšnjega odstavka, v roku 30 dni pisno obvesti
davčnega zavezanca, da je APA sporazum prenehal veljati. APA
sporazum se preneha uporabljati po poteku davčnega obdobja, v
katerem so nastopile okoliščine iz druge in tretje alineje
prejšnjega odstavka.
(3) APA sporazum ne zavezuje davčnega organa, če temelji na
nepravilnih, neresničnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je davčni
zavezanec navedel v postopku sklenitve APA sporazuma. V tem primeru
davčni organ APA sporazum prekliče. Preklican APA sporazum nima
pravnih učinkov. Davčni organ o preklicanem APA sporazumu v roku 30
dni pisno obvesti davčnega zavezanca.
14.e člen
(plačilo v zvezi s sklenitvijo APA sporazuma)
(1) Davčni zavezanec plača za sklenitev APA sporazuma v roku 30 dni
od obvestila iz četrtega odstavka 14.b člena tega zakona.
(2) Davčni zavezanec v primeru preklica APA sporazuma ni upravičen
do vračila plačila iz prejšnjega odstavka.
14.f člen
(pravice davčnega organa)
Sklenjen APA sporazum ne omejuje pravic davčnega organa pri
izvrševanju njegovih pooblastil.
14.g člen
(pooblastilo)
Podrobnejši način izvajanja 14.a do 14.g člena tega zakona in
višino plačila določi minister, pristojen za finance.
V. poglavje
Varovanje podatkov
15. člen
(davčna tajnost)
(1) Davčni organ mora kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec
za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge
podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s
katerimi razpolaga davčni organ.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za davčno tajnost ne
šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z
zakonom, ki ureja poslovni register.
16. člen
(dolžnost varovanja davčne tajnosti)
Uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači,
zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri
pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega
dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne
smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z
zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi
jih uporabljale tretje osebe.
17. člen
(ukrepi in postopki za varovanje davčne tajnosti pri davčnem
organu)
(1) Vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki
vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, mora biti vidno označen kot
tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz
petega odstavka tega člena določi drugače.
(2) Dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, imajo vse zaposlene
osebe davčnega organa, vendar le v obsegu, ki je potreben za
opravljanje njihovih delovnih nalog. Dovoljenje za dostop pridobijo
z začetkom delovnega razmerja in podpisom izjave, da so seznanjene
s tem zakonom in da se zavezujejo s podatki, ki so davčna tajnost,
ravnati v skladu s tem zakonom. Nihče ne sme dobiti podatka, ki je
davčna tajnost, prej in v večjem obsegu, kot je to potrebno za
opravljanje njegovih delovnih nalog.
(3) Davčni organ mora vzpostaviti sistem postopkov in ukrepov
varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, ki onemogoča razkritje
podatkov nepooblaščenim osebam.
(4) Davčni organ mora vzpostaviti in voditi nadzor ter pregled nad
razkritjem podatkov, ki so davčna tajnost, osebam zunaj davčnega
organa. Iz pregleda mora biti razvidno, kdaj in komu zunaj davčnega
organa so bili podatki, ki so davčna tajnost, razkriti.
(5) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše fizične,
organizacijske in tehnične ukrepe ter postopke za varovanje
podatkov, ki so davčna tajnost.
18. člen
(splošno o razkritju podatkov)
(1) Davčni organ sme podatke, ki so davčna tajnost, razkriti
tretjim osebam:
1. na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca, ali
2. če je s tem zakonom tako določeno, razen če mednarodna pogodba,
ki obvezuje Slovenijo, ne določa drugače.
(2) Če zavezanec za davek v medijih sam nepopolno oziroma
enostransko razkrije podatke, ki so davčna tajnost, lahko davčni
organ celovito razkrije podatke o davčni zadevi.
19. člen
(razkritje podatkov upravičeni osebi)
(1) Davčni organ sme razkriti naslednje podatke o zavezancu za
davek v primerih, pod pogoji in na način, določen z zakonom o
obdavčenju:
– osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali
začasno) ter davčno številko;
– ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in
naslov ter davčno številko;
– identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost (v
nadaljnjem besedilu: DDV), datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti
za DDV;
– identifikacijsko številko zavezanca za trošarine, datum vpisa
oziroma izbrisa iz evidence oziroma registra imetnikov trošarinskih
dovoljenj in pooblaščenih prejemnikov.
(2) Osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem
postopku ali postopku pred sodiščem, lahko davčni organ razkrije,
poleg podatkov iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka, tudi
naslednje podatke o zavezancu za davek, če te podatke potrebuje v
postopku:
– podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih
davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;
– podatek o tem, ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved
oziroma obračun davka ali ne.
(3) Če zakon določa, da sme upravičena oseba od davčnega organa
pridobiti podatke v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti
zavezanca za davek, lahko davčni organ upravičeni osebi razkrije
podatek o višini:
– zapadlih neplačanih davčnih obveznosti;
– davčnih obveznosti, v zvezi s katerimi je odložen začetek davčne
izvršbe oziroma je začeta davčna izvršba zadržana;
– davčnih obveznosti, v zvezi s katerimi je dovoljen odlog oziroma
obročno plačilo davka oziroma še ni potekel rok za prostovoljno
izpolnitev obveznosti.
(4) Davčni organ sme upravičeni osebi, ki ta podatek potrebuje za
izpolnitev davčne obveznosti oziroma za izpolnitev dolžnosti
dajanja podatkov po tem zakonu ali zakonu o obdavčenju, na podlagi
njenega obrazloženega pisnega zahtevka, v katerem morajo biti
navedeni tudi podatki, ki davčnemu organu omogočajo enolično
identifikacijo fizične osebe, in sicer poleg osebnega imena še ali
datum rojstva in naslov prebivališča ali enotna matična številka
občana, razkriti podatek o davčni številki zavezanca za davek.
(5) Davčni organ sme na podlagi enoličnega identifikacijskega znaka
motornega vozila tretji osebi razkriti podatek o tem, ali so za to
vozilo plačane obvezne dajatve v skladu z zakonom o obdavčenju.
(6)
Davčni organ sme delodajalcu razkriti podatke o številu mesecev, za
izplačila, v katerih je za posameznega zavezanca, ki je zaposlen
pri njem, že bila uveljavljena posebna davčna osnova – napotitev na
čezmejno opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
ter podatek o času začetka prve napotitve, za katero je bila
uveljavljena posebna davčna osnova. Davčni organ sme podatke
razkriti za obdobje deset let od prve napotitve na čezmejno
opravljanje dela.
(7) Davčni organ na podlagi drugega, tretjega, četrtega, petega in
šestega odstavka tega člena upravičeni osebi razkrije podatke brez
soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na
katerega se podatki nanašajo.
(8) Davčni organ na svojih spletnih straneh javno objavi podatke o
zavezancu za davek, ki mu je po uradni dolžnosti prenehala
identifikacija za namene DDV, in sicer davčno številko, firmo,
sedež, datum pridobitve identifikacijske številke za DDV, datum
prenehanja identifikacije za namene DDV in razlog prenehanja
identifikacije za namene DDV.
(9) Osebe, ki so jim bili na podlagi tega člena razkriti podatki,
ki so davčna tajnost, smejo te podatke uporabiti samo za namene, za
katere so jim bili dani.
20. člen
(javna objava zavezancev, ki ne predlagajo obračunov davčnega
odtegljaja in neplačnikov davkov)
(1) Generalni finančni urad enkrat mesečno, najkasneje do 10. v
mesecu, na svojih spletnih straneh objavi podatke o zavezancih za
davek, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja v rokih,
določenih s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: seznam
nepredlagateljev obračunov), in o zavezancih za davek, ki imajo
zapadle neplačane davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: seznam
neplačnikov). Stari seznam se z objavo novega seznama umakne s
spletnih strani.
(2) Za zapadlo neplačano obveznost iz prejšnjega odstavka se šteje
davčna obveznost zavezanca za davek, ki na 25. dan v mesecu pred
mesecem objave presega 5.000 eurov in je starejša od 90 dni.
(3) Davčni organ iz prvega odstavka tega člena v seznamu
nepredlagateljev obračunov objavi naslednje podatke o zavezancih za
davek, ki davčnemu organu do 25. dne v mesecu pred mesecem
razkritja niso predložili obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo
plače in nadomestila plače za predpretekli mesec:
– firmo ali ime;
– sedež in poslovni naslov ter
– davčno številko zavezanca za davek.
(4) Davčni organ iz prvega odstavka tega člena za zavezanca za
davek, ki je pravna oseba, v seznamu neplačnikov objavi naslednje
podatke:
– firmo ali ime;
– sedež in poslovni naslov ter
– davčno številko zavezanca za davek.
(5) Za zavezanca za davek iz prvega odstavka tega člena, ki je
pravna oseba, se v seznamu neplačnikov objavijo tudi podatki o
fizičnih osebah, ki so na 25. dan v mesecu pred mesecem objave
seznama njegovi dejanski lastniki. Za dejanskega lastnika se šteje
fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik deležev ali
delnic, ki predstavljajo več kot 25 % v osnovnem kapitalu te pravne
osebe. Objavijo se naslednji podatki o dejanskem lastniku:
– osebno ime in
– datum rojstva.
Podatke o dejanskih lastnikih davčnemu organu iz prvega odstavka
tega člena zagotavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
(6) Za namen priprave seznama iz prvega odstavka tega člena davčni
organ iz prvega odstavka tega člena posreduje seznam davčnih
neplačnikov AJPES, ki na podlagi podatkov, ki se vodijo v Poslovnem
registru Slovenije, in podatkov, ki se vodijo v Centralnem registru
nematerializiranih vrednostnih papirjev, pripravi podatke iz
prejšnjega odstavka tega člena. Ne glede na določbe zakona, ki
ureja nematerializirane vrednostne papirje, se za namen priprave
seznama iz prejšnjega odstavka tega člena Poslovni register
Slovenije poveže s Centralnim registrom nematerializiranih
vrednostnih papirjev. Minister, pristojen za finance, predpiše roke
in način pošiljanja podatkov med davčnim organom iz prvega odstavka
tega člena in AJPES ter Centralno klirinško depotno družbo, d. d.,
in AJPES.
(7) Davčni organ iz prvega odstavka tega člena za zavezanca za
davek, ki je fizična oseba in za fizično osebo, ki opravlja
dejavnost, v seznamu neplačnikov objavi naslednje podatke:
– osebno ime oziroma firmo in
– datum rojstva.
(8) Na zahtevo fizične osebe, ki ima pravni interes, lahko davčni
organ zaradi nesporne identifikacije zavezanca za davek, ki bi v
skladu s tem členom moral biti objavljen v seznamu neplačnikov,
objavi tudi občino stalnega prebivališča oziroma začasnega
prebivališča, če nima stalnega prebivališča v RS, oziroma državo
bivanja, če ne biva v Republiki Sloveniji.
(9) V seznamu neplačnikov se podatki objavijo razporejeni v razrede
v odvisnosti od višine zapadlih neplačanih davčnih obveznosti.
21. člen
(razkritje podatkov o plačanih prispevkih)
Davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke
o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za
zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je
zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali
druga oseba.
22. člen
(izmenjava podatkov med davčnimi organi)
Davčni organi si medsebojno avtomatsko ali na zahtevo razkrijejo
podatke, ki jih pridobivajo po tem zakonu, zakonu o obdavčenju ali
mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, ki so
davčna tajnost in jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog v zvezi
z davki.
23. člen
(razkritje podatkov državnim in drugim organom)
(1) Davčni organ sme upravnim in drugim državnim organom, organom
samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil
razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu za izvajanje
njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti.
(2) Podatki iz prvega odstavka tega člena se smejo razkriti
tudi:
1. ministrstvu, pristojnemu za finance, za potrebe simulacij
finančnih in drugih učinkov sistemskih sprememb na področju
carinske, davčne in druge zakonodaje, za pripravo analiz carinskega
in davčnega sistema, za oceno prihodkov v sistemu javnih financ v
Sloveniji (državni proračun, proračuni samoupravnih lokalnih
skupnosti, finančni načrt zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in finančni načrt zavoda za zdravstveno zavarovanje),
za načrtovanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja pobiranje davkov,
in za izvajanje nadzora nad zakonitostjo ravnanja davčnih organov
ter za potrebe izvrševanja državnega proračuna in vodenja evidenc v
zvezi s tem;
2. Banki Slovenije za izvajanje njenih z zakonom določenih
nalog;
3. organu, pristojnemu za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in
njenih derivatov za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih
pristojnosti;
4. organu, pristojnemu za državno statistiko, za izvajanje
nacionalnega programa statističnih raziskovanj v skladu z
zakonom;
5. ministrstvu, pristojnemu za evidentiranje nepremičnin, za
vodenje in vzdrževanje evidence trga nepremičnin;
6. ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo oziroma znanost, za
ugotavljanje učinkovitosti davčnih ukrepov na področju raziskav in
razvoja oziroma za analiziranje in spremljanje dodeljevanja spodbud
na področju raziskav in razvoja (podatki o davčnih zavezancih, ki
uveljavljajo davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ter
podatki o višini olajšave);
7. ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, Agenciji Republike
Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja in drugim
izvajalcem državnih pomoči v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
za izvajanje pristojnosti o finančnih pomočeh in izpolnitev davčnih
obveznosti, in sicer podatek o davčnem statusu zavezanca, kot ga
določa drugi odstavek 153. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list
RS, št. 45/08 in 57/12).
(3) Podatki, ki so davčna tajnost, se smejo osebam iz prvega in
drugega odstavka tega člena razkriti samo na podlagi obrazloženega
pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene
osebe. Iz obrazložitve zahtevka mora biti jasno razviden namen,
zaradi katerega se zahtevajo podatki.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena se podatki iz prvega
odstavka tega člena lahko dajo na razpolago avtomatsko Zavodu za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, centrom za socialno delo in ministrstvu, pristojnemu
za evidentiranje nepremičnin, če je tako določeno s področnimi
zakoni.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se podatki iz prvega
odstavka tega člena dajo na razpolago avtomatsko upravljavcu sklada
obveznega dodatnega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, za izvajanje obveznega dodatnega
zavarovanja, če je pridobitev teh podatkov določena z zakonom, ki
ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
24. člen
(razkritje podatkov za potrebe vodenja postopkov)
(1) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem
zavezancu upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih
lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, če ti
potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru
svojih z zakonom predpisanih pristojnosti.
(2) Podatki se posredujejo oziroma pridobivajo na način, kot je
predpisan v posameznih postopkih, ki jih v okviru svojih
pristojnosti vodijo ti organi in institucije.
25. člen
(razkritje podatkov osebam, za katere davčni organ opravlja
naloge pobiranja davka)
(1) Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje davke, za pobiranje
katerih so pristojni upravni in drugi državni organi, organi
samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, se
podatki o posameznem davčnem zavezancu, ki so davčna tajnost in se
nanašajo na izterjavo tega davka, razkrijejo tistemu organu ali
nosilcu javnih pooblastil, za račun katerega se izterjuje
davek.
(2) Davčni organ sme samoupravni lokalni skupnosti o posameznem
davčnem zavezancu razkriti podatke, ki se nanašajo na davke, ki
pripadajo samoupravni lokalni skupnosti, na davke, ki jih v skladu
z zakonom o obdavčenju predpišejo samoupravne lokalne skupnosti,
oziroma podatke, potrebne za uvedbo in odmero samoprispevka.
(3) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem
zavezancu osebam javnega prava v zvezi s postopkom pobiranja
prispevkov.
(4) Podatki, ki so davčna tajnost, se smejo organom in institucijam
iz prejšnjih odstavkov razkriti samo na podlagi obrazloženega
pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene
osebe. Iz obrazložitve zahtevka mora biti jasno razviden namen,
zaradi katerega se zahtevajo podatki.
26. člen
(spontana izmenjava podatkov)
Davčni organ osebam iz 22., 23., 24. in 25. člena tega zakona, brez
predhodne zahteve posreduje podatke o posameznem davčnem zavezancu,
če pri opravljanju svojih nalog ugotovi:
1. da bi lahko bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja,
2. sum kršitve zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega
izvajanje nadzoruje druga inšpekcija,
3. da bi lahko ugotovljeni podatki vplivali na pravice in
obveznosti zavezancev za davek, o katerih v okviru svojih
pristojnosti odločajo ti organi in institucije.
27. člen
(razkritje podatkov organom drugih držav na podlagi mednarodnih
pogodb)
Davčni organ sme razkriti podatke, ki so davčna tajnost:
1. organom Evropske unije in organom držav članic EU, pristojnim za
izmenjavo podatkov ali pomoč pri pobiranju davkov, v skladu s
postopkom, predpisanim s predpisi Evropske unije ali tem
zakonom;
2. pristojnim organom tujih držav, če je tako določeno z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Republiko
Slovenijo;
3. če je tako določeno v drugih mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo.
28. člen
(razkritje podatkov zaradi davčne izvršbe)
Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem zavezancu za davek,
ki so davčna tajnost, zaradi postopka davčne izvršbe. Razkriti se
smejo samo podatki, potrebni za izvajanje davčne izvršbe.
29. člen
(stroški razkritja podatkov)
Davčni organ stroškov pošiljanja oziroma zagotavljanja podatkov
upravičenim osebam v skladu s V. poglavjem tega dela zakona ne
zaračuna, razen če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki
obvezuje Republiko Slovenijo.
30. člen
(ravnanje s podatki, ki se štejejo za davčno tajnost,
pridobljenimi iz evidenc in registrov davčnih organov)
(1) Osebe, ki so jim bili na podlagi od 22. do 28. člena tega
zakona razkriti podatki, ki so davčna tajnost, smejo te podatke
uporabiti samo za namene, za katere so jim bili dani.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena podatkov, ki so davčna
tajnost in so jim bili razkriti, ne smejo razkriti tretjim osebam.
Navedeni podatki se smejo razkriti na sodnih obravnavah in v sodnih
odločbah.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo zagotavljati enake
ukrepe in postopke za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, kot
so določeni v 17. členu tega zakona za davčni organ.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena hranijo podatke, ki so
davčna tajnost, do konca postopkov, ki jih vodijo, če ni z zakonom
drugače določeno.
(5) Ko prenehajo razlogi za hranjenje podatkov iz četrtega odstavka
tega člena, se podatki uradno uničijo.
(6) Če se pridobljeni podatki uporabijo za izdajo drugih
dokumentov, so jih te osebe dolžne varovati kot davčno tajnost v
rokih, ki so za hrambo teh dokumentov določeni z zakonom, ki ureja
določeno področje. Po tem roku se podatki uničijo ali hranijo v
skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
VI. poglavje
Informacije in dokumentacija
31. člen
(obveznost dokumentiranja)
(1) Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu
s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim
zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za
namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.
(2) Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem
odstavku tega člena, so za namene iz prvega odstavka tega člena
dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše
minister, pristojen za finance.
(3) Plačniki davka iz 58. člena tega zakona so dolžni voditi
evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter o
odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence,
določene s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
31.a člen
(izdaja računov brez uporabe računalniškega programa oziroma
elektronske naprave pri gotovinskem poslovanju)
(1) Oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega zakona, ki
za izdajo računa pri gotovinskem poslovanju ne uporabi
računalniškega programa oziroma elektronske naprave, ki je v skladu
z 38. členom tega zakona, mora izdati račun iz vezane knjige
računov, ki jo predhodno potrdi davčni organ. Ne glede na prejšnji
stavek računa iz vezane knjige računov ni treba izdati, če drugi
predpisi določajo, da izdaja računa ni obvezna.
(2) Vezana knjiga računov ima enkratno serijsko številko. Serijska
številka vezane knjige računov je sestavljena iz identifikacijske
oznake izdajatelja in zaporedne številke knjige računov.
Identifikacijsko oznako pridobi izdajatelj na podlagi vloge od
davčnega organa. Izdajatelj pred izdajo nove serije vezanih knjig
računov davčnemu organu posreduje podatke o serijskih številkah
vezanih knjig računov. Davčni organ vodi elektronsko evidenco
izdanih vezanih knjig računov po posameznem izdajatelju. Evidenca
izdanih vezanih knjig računov vsebuje:
– davčno številko izdajatelja;
– ime oziroma naziv izdajatelja;
– naslov oziroma sedež izdajatelja;
– identifikacijsko oznako izdajatelja;
– datum pridobitve identifikacijske oznake izdajatelja;
– datum prenehanja veljavnosti identifikacijske oznake za izdajo
vezanih knjig računov;
– serijske številke izdanih vezanih knjig računov in
– datum izdaje vezanih knjig računov po serijskih številkah.
(3) Račun iz vezane knjige računov ima prednatisnjeno serijsko
številko vezane knjige računov, zaporedno številko obrazca računov
v vezani knjigi računov in podatke v skladu s predpisi, ki urejajo
davek na dodano vrednost. Davčni organ vodi elektronsko evidenco
potrjenih vezanih knjig računov po posameznem davčnem zavezancu.
Evidenca potrjenih vezanih knjig računov vsebuje:
– davčno številko davčnega zavezanca;
– ime oziroma naziv davčnega zavezanca;
– naslov oziroma sedež davčnega zavezanca ali stalno oziroma
začasno prebivališče davčnega zavezanca;
– serijsko številko vezane knjige računov in
– datum potrditve vezane knjige računov.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora v vezani knjigi
računov hraniti vse izvorne podatke in vse poznejše spremembe
izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo, 10 let od
dneva izdaje zadnjega računa iz vezane knjige računov.
(5) Podatki iz evidence izdanih vezanih knjig računov in podatki iz
evidence potrjenih vezanih knjig računov se hranijo 10 let.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino,
obliko in način potrjevanja vezane knjige računov.
(7) Davčni organ na svojih spletnih straneh objavi podatke o
serijskih številkah potrjenih vezanih knjig računov in datum
potrditve vezanih knjig računov.
32. člen
(hranjenje in vodenje dokumentacije)
(1) Dokumenti in evidence (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) iz
31. člena tega zakona se morajo za namene iz prvega odstavka 31.
člena tega zakona v fizični oziroma elektronski obliki hraniti do
poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na
katerega se nanašajo, če s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju ni
drugače določeno.
(2) Če se dokumentacija hrani v elektronski obliki, je treba v
obdobju iz prvega odstavka tega člena, davčnemu organu zagotoviti
dostop do tako shranjenih podatkov brez povzročanja neupravičenih
dodatnih stroškov, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so
dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo,
– podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani,
poslani ali prejeti,
– iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti, od
kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega
pošiljanja ali prejema in
– uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo
spremembo ali izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo
glede nespremenljivosti podatkov oziroma sporočil.
(3) Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, morajo osebe iz
31. člena tega zakona o tem obvestiti davčni organ v roku deset dni
od dneva, ko začne dokumentacijo voditi ali hraniti. Na zahtevo
davčnega organa morajo predložiti dokumentacijo davčnemu organu na
območju Republike Slovenije v roku in kraju, ki ga določi davčni
organ. Če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa predložijo
verodostojne prepise.
(4) Če dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, mora oseba iz
31. člena tega zakona na zahtevo davčnega organa, v roku, ki ga ta
določi, predložiti na lastne stroške overjene prevode zahtevane
dokumentacije. V primeru, da ta oseba ne predloži prevedenega
dokumenta v določenem roku, davčni organ naroči prevod na njegove
stroške.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko z
zakonom o obdavčenju za posamične primere določijo drugačna pravila
hrambe in vodenja dokumentacije v tujini oziroma v tujem
jeziku.
(6) Oseba iz 31. člena tega zakona, ki preneha, ali njen pravni
naslednik, mora ob prenehanju davčni organ obvestiti, kje se hrani
dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo.
33. člen
(davčna številka)
(1) Davčnemu zavezancu se na način ter pod pogoji, določenimi s tem
zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo, dodeli številka (v
nadaljnjem besedilu: davčna številka), ki se uporablja v zvezi z
vsemi davki.
(2) Davčna številka se uporablja za enotno opredelitev in povezavo
podatkov v evidencah, ki jih vodi Finančna uprava Republike
Slovenije.
(3) Z zakonom o obdavčenju se lahko določi, da se za posamezno
vrsto davka davčni številki iz prvega odstavka tega člena dodajo
dodatne črkovne ali številčne oznake. V tem primeru se za to vrsto
davka tako dopolnjena davčna številka uporablja namesto davčne
številke iz prvega odstavka tega člena. Določbe glede uporabe
davčne številke veljajo tudi za takšno dopolnjeno davčno
številko.
(4) Davčna številka se dodeli tudi osebi, ki ni davčni zavezanec,
kadar je potrebna v davčnem postopku.
34. člen
(uporaba davčne številke)
Zavezanec za davek mora davčno številko navesti na:
1. davčni napovedi, obračunu davka, drugih dokumentih in vlogah,
naslovljenih na davčni organ;
2. drugih dokumentih, če je tako določeno s tem zakonom, zakonom o
obdavčenju ali drugim zakonom.
35. člen
(uporaba davčne številke v drugih primerih)
(1) Na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma
naročnikom storitev in drugim osebam, mora izdajatelj navesti svojo
davčno številko. Davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnika
storitev pa mora navesti, če je tako določeno z zakonom o
obdavčenju ali drugim zakonom.
(2) Fizična oseba mora predložiti svojo davčno številko
izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede
na to, v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori,
se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati.
(3) Vsaka oseba mora ob odprtju računa pri banki ali hranilnici ali
pri ponudniku plačilnih storitev po zakonu, ki ureja plačilne
storitve, predložiti svojo davčno številko. Ob odprtju skupnega
računa morajo davčno številko predložiti vsi imetniki skupnega
računa. Davčne številke ni treba predložiti osebi, ki v skladu z
zakonom, ki ureja davčni register, ni vpisana v davčni
register.
(4) Fizični osebi ni treba predložiti davčne številke v skladu z
drugim odstavkom tega člena, če prejme dohodke od druge fizične
osebe.
(5) Davčne številke tudi ni treba predložiti izplačevalcu dohodkov
pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača fizični osebi, ki se
šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino in nima
slovenske davčne številke ter dosega občasne dohodke.
(6) V primeru izplačila dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom,
mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o
nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo
identifikacijsko številko za davčne namene in državo
rezidentstva.
36. člen
(obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske
račune)
(1) Pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki,
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi
državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci
javnih pooblastil morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene
storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove
transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se plačila za dobavljeno
blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na
transakcijske račune, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je
drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.
(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi, v katerih
primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila za dobavljeno
blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na
transakcijske račune.
37. člen
(obveznost ponudnikov plačilnih storitev ter subjektov vpisa v
poslovni register)
(1) Ponudniki plačilnih storitev:
1. smejo, razen v primerih iz petega oziroma šestega odstavka 35.
člena tega zakona, odpirati transakcijske račune pravnih in
fizičnih oseb le ob predložitvi njihove davčne številke, če so ti
vpisani v davčni register;
2. smejo izvršiti predložene plačilne naloge za plačilo davkov
samo, če je na njih navedena davčna številka zavezanca za davek in
drugi podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja plačilne
storitve, potrebni za plačevanje in razporejanje javnofinančnih
prihodkov;
3. morajo predložene plačilne naloge za plačilo davkov izvrševati
isti dan, ko je bil sprejet nalog za plačilo, razen če je bil nalog
za plačilo preklican ali je prenehal veljati.
(2) Ponudniki plačilnih storitev davčnemu organu pošljejo tudi
podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o prilivih teh
oseb na teh računih zaradi pridobivanja podatkov, potrebnih za
pobiranje davkov. Podatki o odlivih se pošljejo na posebno zahtevo
davčnega organa. Minister, pristojen za finance, določi roke,
vsebino in način pošiljanja teh podatkov.
(3) Osebe iz 31. člena tega zakona morajo imeti pri ponudniku
plačilnih storitev odprt transakcijski račun.
38. člen
(elektronsko obdelovanje podatkov)
(1) Zavezanci za davek, ki elektronsko obdelujejo podatke, morajo
na zahtevo davčnega organa zagotoviti:
1. izpis podatkov iz svojih elektronsko vodenih poslovnih knjig in
evidenc v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v
standardni obliki, ki omogoča preprosto nadaljnje elektronsko
obdelovanje podatkov;
2. dostop in vpogled v podatke v svojih elektronsko vodenih
poslovnih knjigah in evidencah;
3. dostop in vpogled v programsko in strojno opremo ter baze
podatkov, ki se uporabljajo v okviru sistema za elektronsko vodenje
poslovnih knjig in evidenc, ter omogočiti preizkušanje ustreznosti
elektronskih programov in elektronske obdelave podatkov.
(2) Zagotavljanje podatkov in dostopi po prvem odstavku tega člena
morajo biti zagotovljeni na enega izmed naslednjih načinov:
1. na elektronskih medijih,
2. z uporabo sodobnih telekomunikacijskih storitev,
3. z neposrednim priklopom davčnega organa v sistem zavezanca za
davek (lokalni priklop) ali
4. s posrednim priklopom davčnega organa v sistem zavezanca za
davek prek telekomunikacijskih poti (oddaljeni priklop).
(3) V primerih iz drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti
ustrezno stopnjo zaščite, varovanja zaupnosti in celovitosti
podatkov.
(4) Zavezanec za davek, ki želi elektronsko obdelovati podatke za
davčne namene, mora:
1. podatke, ki jih izdela ali prejme v elektronskem formatu,
hraniti v elektronskem formatu in omogočiti dostop do njih v
elektronskem formatu;
2. zagotoviti berljivost izvornih podatkov;
3. zagotoviti urejeno hranjenje podatkov za predpisano obdobje;
4. zagotoviti dostop do elektronsko vodenih poslovnih knjig in
evidenc tudi, če so shranjene v elektronski obliki pri drugih
osebah ali v drugi državi;
5. hraniti podatke v primerni obliki, ki omogoča inšpiciranje v
razumnem času.
(5) Če zavezanec za davek pri svojem delu uporablja elektronsko
poslovanje, mora zagotoviti avtentičnost izdanih dokumentov in
izdajatelja ter celovitost vsebine izdanih dokumentov.
(6) Zavezanec za davek mora davčnemu organu na njegovo zahtevo dati
na razpolago dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis
elektronskega sistema za vodenje poslovnih knjig in evidenc.
Dokumentacija mora vsebovati predvsem opise:
1. elektronske rešitve (zasnova, zgradba in delovanje);
2. podsistemov in datotek (vsebina, struktura, relacije);
3. funkcionalnih postopkov v okviru elektronskih rešitev;
4. kontrol, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo delovanje
elektronskih rešitev;
5. kontrol, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje
ali brisanje hranjenih elektronskih zapisov.
(7) Vsaka sprememba elektronske rešitve (elektronskih programov,
postopkov in datotek) mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju
nastanka spremembe, skupaj z vzrokom, vrsto, posledico in datumom
spremembe.
(8) Zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega
programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje,
prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje,
dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje
katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju,
brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec
za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb
izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.
(9) Proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec
računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega
sistema ne sme zavezancem za davek zagotoviti ali omogočiti uporabe
računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega
sistema, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve
omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje,
nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno
spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem
sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih
podatkov in vseh poznejših sprememb.
(10) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejšo vsebino,
obliko, način in roke za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko
vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek ter obvezne
vmesnike za dostop in vpogled v podatke v elektronsko vodenih
poslovnih knjigah in evidencah zavezanca za davek.
(11) Minister, pristojen za finance, za izvajanje osmega in
devetega odstavka tega člena podrobneje predpiše zahteve za
računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in
delovanje informacijskega sistema ter vsebino, obliko, način in
roke za predložitev podatkov.
VII. poglavje
Dajanje podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov
39. člen
(obveznost dajanja podatkov)
(1) Osebe iz 31. člena tega zakona ter druge osebe, ki so z
zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke
podatkov, registre ali druge evidence, morajo davčnemu organu dati
na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter
omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na
razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in
zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali
zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot
obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno
s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s
katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o
obdavčenju.
(1) Osebe iz 31. člena tega zakona ter
druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in
vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo
davčnemu organu, če tako zahteva, dati na razpolago vse podatke,
potrebne za pobiranje davkov, ter v tem obsegu tudi omogočiti
davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo
dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki
jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne
glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, če in v
obsegu, kot so potrebne za pobiranje davkov, in druge informacije,
ki so pomembne pri pobiranju davka, vključno s svojo davčno
številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo
razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, ter
enotnimi matičnimi številkami občana, če se v evidencah ne vodijo
podatki o davčni številki.
(2) Davčni organ pridobiva podatke v skladu s prvim odstavkom tega
člena:
1. avtomatično, če je tak način dajanja podatkov in vrsta
zahtevanih podatkov določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja
finančno upravo, in zakonom o obdavčenju,
2. na pisno zahtevo, če ni s tem zakonom drugače določeno,
ali
1. avtomatično, če sta tak način dajanja
podatkov in vrsta zahtevanih podatkov določena z
zakonom,
2. na zahtevo, če ni s tem zakonom drugače
določeno, ali
3. na kraju samem.
39.a člen
(pridobivanje podatkov od družb za
upravljanje in Uprave Republike Slovenije za javna
plačila)
(1) Družbe za upravljanje davčnemu organu,
če tako zahteva, iz evidenc imetnikov investicijskih kuponov, po
elektronski poti posredujejo podatke o imetniku enot premoženja
investicijskih skladov, o številu enot, vrednosti enote ter podatke
o skladu, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje
davkov.
(2) Uprava Republike Slovenije za javna
plačila davčnemu organu, če tako zahteva, po elektronski poti
posreduje podatke o e-računih, ki jih prejmejo neposredni in
posredni uporabniki državnega proračuna, uporabniki občinskih
proračunov, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prek enotne vstopne in
izstopne točke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov.
Posredujejo se zlasti podatki o izdajatelju in prejemniku e-računa,
datumu izdaje, statusu in številki e-računa ter podatki o
obveznosti, ki izhaja iz e-računa.
(3) Davčni organ lahko davčni register in
druge evidence, ki jih vodi v skladu z zakonom, poveže z zbirkami
podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
40. člen
(zagotavljanje dokumentacije povezanih oseb)
Oseba iz 31. člena tega zakona ter druge osebe, ki so z zakonom
pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov,
registre ali druge evidence, morajo davčnemu organu na njegovo
zahtevo zagotoviti dokumentacijo, s katero razpolaga povezana
oseba, določena z zakonom o obdavčenju, ki ni ustanovljena v
Republiki Sloveniji ali ne prebiva v Republiki Sloveniji.
41. člen
(obveznost fizičnih oseb)
Fizične osebe morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke in
dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali
dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo
oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno
izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek. Fizične osebe
morajo dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost,
hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davčna
obveznost nanaša.
42. člen
(elektronski prenos podatkov)
V razmerjih med davčnim organom in zavezanci za davek, ponudniki
plačilnih storitev, bankami ali hranilnicami lahko davčni organ na
zahtevo s sklepom dovoli uporabo elektronskega prenosa podatkov, če
ni z zakonom drugače določeno.
43. člen
(stroški dajanja podatkov)
Stroški dajanja podatkov in informacij ter predlaganja
dokumentacije po tem zakonu se davčnemu organu ne zaračunajo.
VIII. poglavje
Davčna obveznost
1. podpoglavje
Splošno
44. člen
(splošno)
(1) Davčna obveznost je dolžnost zavezanca za davek, da plača na
podlagi zakona določen znesek davka pod pogoji in na način, določen
z zakonom o obdavčenju in tem zakonom.
(2) Zavezanec za davek je zavezan za izpolnitev davčne obveznosti
od trenutka, ko je davčna obveznost nastala, v skladu z zakonom o
obdavčenju oziroma s tem zakonom.
(3) Davčna obveznost, za izpolnitev katere se znesek davka
izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek
ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek
ugotavlja, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače
določeno.
(4) Davčna obveznost preneha z izpolnitvijo in v drugih primerih,
določenih s tem zakonom.
45. člen
(materialni roki)
(1) Začetka in teka rokov za izpolnitev obveznosti po tem zakonu
ali po zakonu o obdavčenju ne ovirajo nedelje in državni prazniki
oziroma drugi dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji.
(2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni
praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se izteče rok
za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika,
če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju določeno
drugače.
2. podpoglavje
Izpolnitev davčne obveznosti
46. člen
(splošno)
(1) Davčna obveznost se izpolni s plačilom davka v zakonsko
predpisanem roku po nastanku davčne obveznosti.
(2) Izpolnitev davčne obveznosti je temeljna obveznost davčnega
zavezanca, ki jo mora izpolniti, ne glede na svoje druge
obveznosti.
(3) Davčni zavezanec sam izpolni svojo davčno obveznost. V
primerih, določenih s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, je za
izpolnitev davčne obveznosti lahko zavezana tudi druga oseba.
(4) Zavezanec za davek ne more enostransko zavrniti ali enostransko
odložiti izpolnitve davčne obveznosti, razen če je s tem zakonom
ali zakonom o obdavčenju to določeno.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena davčno obveznost lahko
izpolni tudi oseba, ki ni zavezanec za davek.
47. člen
(izpolnitev davčne obveznosti solidarnih davčnih
zavezancev)
(1) Če je več davčnih zavezancev dolžno izpolniti isto davčno
obveznost, so zavezanci solidarno odgovorni za izpolnitev davčne
obveznosti (solidarni davčni zavezanci). Vsak solidarni davčni
zavezanec je zavezan izpolniti celotno davčno obveznost.
(2) Z izpolnitvijo davčne obveznosti enega solidarnega davčnega
zavezanca se davčna obveznost vseh solidarnih davčnih zavezancev
šteje za izpolnjeno.
48. člen
(odgovornost pravnih naslednikov in oseb, ki upravljajo
premoženje zapustnika ali oseb, razglašenih za pogrešane oziroma
opravilno nesposobne)
(1) Univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne
obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je dedič oziroma dedinja
(v nadaljnjem besedilu: dedič) dolžan izpolniti davčne obveznosti
zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v
sorazmerju s prejeto dediščino. Odmerjeno oziroma obračunano davčno
obveznost in davčne obveznosti zapustnika, ki jim je že potekel rok
plačila, mora dedič izpolniti v 60 dneh po pravnomočnosti sklepa o
dedovanju.
(3) Če ni dedičev ali če se dediči odpovedo dediščini v korist
države ali samoupravne lokalne skupnosti, se davčna obveznost v
celoti ali sorazmerno odpiše.
(4) Davčna obveznost se ne prenaša na dediče in se odpiše, če na
dan smrti zapustnika ne presega 80 eurov. Odpiše se tudi davčna
obveznost v znesku, ki v skladu z drugim odstavkom tega člena
presega davčno obveznost, ki jo morajo izpolniti dediči.
(5) Z dnem smrti zapustnika prenehajo teči zamudne obresti in se ne
obračunavajo do dospelosti davčne obveznosti, ki jo prevzame dedič,
za dediča.
(6) Davčne obveznosti fizičnih oseb, ki jih sodišče razglasi za
pogrešane ali opravilno nesposobne, izpolnjujejo osebe, ki
upravljajo premoženje teh oseb. Oseba, ki upravlja premoženje teh
oseb, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki
ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Ne glede na prejšnji
stavek je oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, odgovorna za
izpolnitev davčne obveznosti z vsem svojim premoženjem, če davčni
organ ugotovi, da:
– davek ni bil plačan in
– premoženje oziroma prihodki iz premoženja, ki ga upravlja, ne
zadostujejo za poplačilo davčne obveznosti, ker je prelil
premoženje oziroma prihodke iz premoženja v svojo korist oziroma
korist druge osebe na način, ki ni v skladu z ravnanjem dobrega
gospodarstvenika.
Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za
izpolnitev davčne obveznosti solidarno.
(7) Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja
zapustnika v obdobju od trenutka uvedbe dedovanja do dejanskega
prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov, ali nastale v
zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji,
izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika. Oseba, ki
upravlja premoženje teh oseb, mora v breme premoženja oziroma
prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno
obveznost. Ne glede na prejšnji stavek je oseba, ki upravlja
premoženje teh oseb, odgovorna za izpolnitev davčne obveznosti z
vsem svojim premoženjem, če davčni organ ugotovi, da:
– davek ni bil plačan in
– premoženje oziroma prihodki iz premoženja, ki ga upravlja, ne
zadostujejo za poplačilo davčne obveznosti, ker je prelil
premoženje oziroma prihodke iz premoženja v svojo korist oziroma
korist druge osebe na način, ki ni v skladu z ravnanjem dobrega
gospodarstvenika.
Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za
izpolnitev davčne obveznosti solidarno.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena univerzalni pravni
naslednik ne prevzame obveznosti in terjatev iz naslova dohodnine
in prispevkov za socialno varnost pravnega prednika, ki bremenijo
pravnega prednika kot fizično osebo, v primerih prenehanja
opravljanja dejavnosti fizične osebe, razen v primeru prenehanja
zaradi smrti.
3. podpoglavje
Način izpolnitve davčne obveznosti
49. člen
(izračun davka)
(1) Če ni s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju drugače določeno,
davčni zavezanec sam izračuna davek, ki ga mora plačati, na podlagi
ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in stopenj.
(2) Obveznost za izračun davka se sme s tem zakonom ali zakonom o
obdavčenju prenesti na davčni organ ali na plačnika davka.
(3) Davek se izračuna v obračunu davka ali ugotovi z odločbo o
odmeri davka.
(4) Obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega
odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.
50. člen
(znesek, do katerega se davek ne odmeri)
(1) Če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne
odmeri, če davek ne presega 10 eurov, razen če je z zakonom drugače
določeno. Če se davek ugotavlja na podlagi davčne napovedi
zavezanca za davek, se zavezanec za davek o tem pisno obvesti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, če je davek
izključno prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti, davek,
ki se ugotavlja z odločbo o odmeri davka, ne odmeri, če ne presega
5 eurov. Če se davek ugotavlja na podlagi davčne napovedi zavezanca
za davek, se zavezanec za davek o tem pisno obvesti.
51. člen
(davčni obračun)
(1) Če davčni zavezanec sam izračuna davek, ga izračuna v davčnem
obračunu.
(2) Če oblika davčnega obračuna, ki mora vsebovati vse podatke,
potrebne za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davka, ni
predpisana z zakonom o obdavčenju, jo predpiše minister, pristojen
za finance. Za podatke se štejejo tudi vsi podatki iz evidenc, ki
jih davčni zavezanec vodi v skladu z drugimi predpisi in
računovodskimi standardi, in iz poročil, ki jih davčni zavezanec
sestavlja v skladu s posebnimi predpisi in računovodskimi
standardi.
(3) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu
na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste
davkov, ali z zakonom o obdavčenju.
(4) Davčni obračun mora predložiti tudi davčni zavezanec, ki je v
skladu z zakonom o obdavčenju oproščen plačila davka, in davčni
zavezanec, ki ugotovi, da nista nastali niti davčna obveznost, niti
terjatev iz naslova davka.
(5) Davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost, mora davčni obračun
predložiti v elektronski obliki.
52. člen
(predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega
roka)
(1) Davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more
predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na
njegov predlog dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku
predpisanega roka.
(2) Za opravičljive razloge iz prvega odstavka tega člena se
štejejo utemeljeni razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel
predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo predložitev davčnega
obračuna v predpisanem roku.
(3) Davčni zavezanec mora v predlogu iz prvega odstavka tega člena
navesti razloge iz drugega odstavka tega člena in jih dokazati, če
dokazov ne more ali še ne more predložiti, pa to pojasniti. Če
davčni zavezanec predlog vloži po poteku roka za predložitev
davčnega obračuna, mora predlogu predložiti tudi davčni
obračun.
(4) Če davčni zavezanec ne predloži obračuna hkrati s predlogom iz
prvega odstavka tega člena, davčni organ v primeru dovolitve, rok
za predložitev davčnega obračuna določi s sklepom.
(5) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec
vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati
vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh
mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega
obračuna.
(6) Če davčni zavezanec zamudi rok za vložitev predloga za
predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka iz petega
odstavka tega člena, se zaradi zamude tega roka ne more predlagati
podaljšanje roka za predložitev predloga iz prvega odstavka tega
člena.
(7) Davčni obračun, ki je predložen v skladu z dovoljenjem davčnega
organa po prvem odstavku tega člena, se šteje za pravočasno
vloženega.
(8) Rok za plačilo davka po davčnem obračunu, predloženem v skladu
z dovoljenjem po prvem odstavku tega člena, začne teči po poteku
zakonskega roka za pravočasno predložitev obračuna. Če davčni
zavezanec po tem roku predloži davčni obračun v skladu z
dovoljenjem po prvem odstavku tega člena, mora davek plačati hkrati
s predložitvijo obračuna. Rok za vračilo davka na podlagi obračuna,
predloženega v skladu z dovoljenjem po prvem odstavku tega člena,
se šteje od dneva, ko davčni organ prejme davčni obračun.
(9) Če davčni organ ne dovoli predložitve davčnega obračuna po
izteku predpisanega roka, izda o tem sklep, zoper katerega je
dovoljena pritožba.
53. člen
(popravljanje pomanjkljivosti in pomot v davčnem
obračunu)
(1) Davčni zavezanec lahko v 60 dneh po predložitvi davčnega
obračuna, zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih
in številkah, pisnih ali računskih pomot, predloži popravek
davčnega obračuna. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec
odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga
spreminja.
(2) Davčni zavezanec lahko popravek istega davčnega obračuna iz
prejšnjega odstavka predloži samo enkrat.
(3) Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim
obračunom je izvršilni naslov.
(4) Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim
obračunom učinkuje od dneva, od katerega je učinkoval davčni
obračun, ki se popravlja, če davčni zavezanec v popravljenem
obračunu poveča davčno obveznost. Če davčni zavezanec zniža davčno
obveznost, razlika v davčni obveznosti med predloženim in
popravljenim obračunom učinkuje od dneva predložitve popravljenega
davčnega obračuna.
54. člen
(popravljanje davčnega obračuna, če je davčna obveznost
previsoko izkazana)
(1) Davčni zavezanec lahko v 12 mesecih od poteka roka za
predložitev davčnega obračuna predloži popravek davčnega obračuna,
če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno
obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral
izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. S popravkom davčnega
obračuna davčni zavezanec odpravlja predhodno predloženi davčni
obračun v delu, v katerem ga spreminja.
(2) Davčni zavezanec lahko popravek istega davčnega obračuna iz
prejšnjega odstavka predloži samo enkrat.
(3) Popravljenemu davčnemu obračunu mora davčni zavezanec priložiti
obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal
previsoko.
(4) Če iz obrazložitve izhaja, da popravek davčnega obračuna ni
utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o
tem obvesti zavezanca za davek. Če davčni zavezanec izjavi, da
vztraja pri popravku, lahko davčni organ preveri utemeljenost
popravka v davčnem nadzoru.
(5) Davčnemu zavezancu v tem primeru obresti ne pripadajo.
(6) Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim
obračunom je izvršilni naslov.
(7) Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim
obračunom učinkuje od dneva predložitve popravljenega davčnega
obračuna.
54.a člen
(popravljanje obračuna davka zaradi
odločitve sodišča in sklenjene izvensodne poravnave)
(1) Ne glede na 53. in 54. člen tega zakona
lahko davčni zavezanec v zvezi z izvršitvijo sodbe, izdane v
delovnih in socialnih sporih, v dveh mesecih od pravnomočnosti
sodbe predloži popravek obračuna davka. S popravkom obračuna davka
davčni zavezanec odpravlja predhodno predloženi obračun davka v
delu, v katerem ga spreminja. Popravljenemu obračunu davka mora
davčni zavezanec priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih
je predložil popravek obračuna davka in sodbo, opremljeno s
potrdilom o pravnomočnosti.
(2) Razlika v davčni obveznosti med
predloženim in popravljenim obračunom davka je izvršilni
naslov.
(3) V zvezi s popravkom obračuna davka,
predloženim v roku iz prvega odstavka tega člena, se davčnemu
zavezancu ne zaračunajo obresti niti mu obresti ne
pripadajo.
(4) Če davčni zavezanec po dveh mesecih od
pravnomočnosti sodbe predloži popravek obračuna davka v zvezi z
izvršitvijo sodbe, izdane v delovnih in socialnih sporih, se po
preteku dveh mesecev popravljen obračun davka obravnava kot obračun
davka, predložen po izteku zakonskega roka. Na posebni prilogi, ki
je sestavni del tako predloženega popravka obračuna davka, davčni
zavezanec prikaže tudi premalo obračunan davek, skupaj z obrestmi
iz 95.a člena tega zakona, ki začnejo teči po preteku roka iz
prejšnjega stavka.
(5) Prvi, drugi, tretji in četrti odstavek
tega člena se uporabljajo tudi za sklenjene izvensodne poravnave v
delovnih in socialnih sporih.
55. člen
(predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave)
(1) Davčni zavezanec lahko najpozneje do začetka davčnega
inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma
do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži
davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun. Predložitev davčnega obračuna oziroma popravka davčnega
obračuna na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena
izmed okoliščin iz prejšnjega stavka.
(2) Na posebni prilogi, ki je sestavni del tako predloženega
davčnega obračuna, prikaže tudi premalo obračunane davke, skupaj z
obrestmi iz tretjega odstavka tega člena, in hkrati plača tako
izkazan davek.
(3)
Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, od premalo plačanega oziroma
neplačanega davka obračuna in plača obresti od poteka roka za
plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave.
Obrestna mera za izračun obresti znaša 3 % letno.
(4) Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede
obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil
samoprijavo.
(5) Če po predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave
davčni organ ugotovi, da pogoji za samoprijavo iz prvega do
četrtega odstavka tega člena niso izpolnjeni, s sklepom zavrne
posebno prilogo iz drugega odstavka tega člena, predloženi davčni
obračun pa obravnava kot davčni obračun, predložen po izteku
predpisanega roka.
56. člen
(rok za plačilo davka po davčnem obračunu)
Davek po davčnem obračunu mora biti plačan v rokih, predpisanih s
tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih, predpisanih z
zakonom o obdavčenju.
57. člen
(obračun davčnega odtegljaja)
(1) Če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju določeno, da davek
za davčnega zavezanca izračuna, odtegne in plača plačnik davka (v
nadaljnjem besedilu: davčni odtegljaj), plačnik davka izračuna
davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka
izračuna davek na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih
olajšav in davčne stopnje.
(2) Obliko obračuna davčnega odtegljaja, ki mora vsebovati vse
podatke, potrebne za izračun in nadzor pravilnosti izračuna
davčnega odtegljaja, predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po
davčnih stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, kot
je določen v zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu.
(4) Plačnik davka mora predložiti obračun davčnih odtegljajev
davčnemu organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za
posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
(5) Plačnik davka mora predložiti podatke iz obračuna davčnega
odtegljaja tudi davčnemu zavezancu na način in v rokih, predpisanih
s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o
obdavčenju.
(6) 52., 53., 54. in 55. člen tega zakona se uporabljajo tudi za
obračun davčnega odtegljaja.
(7) Ne glede na 53., 54. in 55. člen tega zakona lahko plačnik
davka predloži popravek obračuna davčnega odtegljaja večkrat, če se
popravki nanašajo na različne prejemnike dohodkov.
(8) Če plačnik davka predloži davčnemu organu popravljen obračun
davčnega odtegljaja, mora tudi davčnemu zavezancu predložiti nove
podatke iz obračuna davčnega odtegljaja o dohodku, o odtegnjenem in
plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na
višino davčnega odtegljaja, če so ti podatki v popravljenem
obračunu davčnega odtegljaja drugačni od podatkov v obračunu
davčnega odtegljaja, ki se je popravljal.
(9) Zavezanec za davek, ki opravlja dejavnost, mora obračun
davčnega odtegljaja predložiti v elektronski obliki.
58. člen
(plačnik davka)
(1) Pravna oseba oziroma združenje oseb (vključno z družbo
civilnega prava) po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, se šteje za plačnika davka, če je v skladu z
zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident
Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju
poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji ali ima v skladu s
predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Republiki
Sloveniji, podružnico v Republiki Sloveniji), ter če je hkrati:
1. oseba, ki v svoje breme izplača dohodek, od katerega se v skladu
s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in
plačuje davčni odtegljaj;
2. družba za upravljanje ali drug upravljalec investicijskega
sklada, ki izplača dohodek iz investicijskega sklada, od katerega
se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava,
odteguje in plačuje davčni odtegljaj;
3.
borznoposredniška družba, družba za upravljanje ali drug
upravljavec, ki na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finančnimi
instrumenti za račun stranke prejme dohodek od naložb denarnega
dobroimetja stranke v finančne instrumente, ki ni dohodek iz 7.
točke tega odstavka, od katerega se v skladu s tem zakonom ali
zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni
odtegljaj;
4. upravnik večstanovanjske stavbe, ki za račun etažnih lastnikov
stavbe prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali
zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni
odtegljaj;
5. organizator prireditve, in sicer tudi če dohodka, od katerega se
v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava,
odteguje in plačuje davčni odtegljaj (oziroma bi se izračunaval,
odtegoval in plačeval, če bi dohodek izplačala oseba iz 1. točke
tega odstavka), ne izplača v svoje breme;
6. oseba, ki za tuj račun prejme dohodek, od katerega se v skladu s
tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in
plačuje davčni odtegljaj (oziroma bi se izračunaval, odtegoval in
plačeval, če bi dohodek izplačala oseba iz 1. točke tega odstavka
ali dvanajstim odstavkom tega člena), če oseba, ki jo dohodek
bremeni, ni plačnik davka v skladu s predhodnimi točkami tega
odstavka;
7. oseba, ki za tuj račun prejme dohodek iz finančnih instrumentov,
izdanih v nematerializirani obliki (v nadaljnjem besedilu:
nematerializirani finančni instrumenti), od katerega se v skladu s
tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in
plačuje davčni odtegljaj, ali
8. druga oseba, ki za tuj račun prejme dohodek, od katerega se v
skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje
in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni,
ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca
do dohodka, če tako predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, če:
1. oseba iz 1. točke prvega odstavka tega člena izplača dohodek
osebi iz 4., 5. ali 8. točke prvega odstavka tega člena, za
plačnika davka šteje oseba iz 4., 5. ali 8. točke prvega odstavka
tega člena;
2. oseba iz 1. ali 6. točke prvega odstavka tega člena izplača
dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov osebi iz 7.
točke prvega odstavka tega člena, za plačnika davka šteje oseba iz
7. točke prvega odstavka tega člena;
3. oseba iz 7. točke prvega odstavka tega člena izplača dohodek iz
nematerializiranih finančnih instrumentov drugi osebi iz 7. točke
prvega odstavka tega člena, za plačnika davka šteje druga
oseba;
4. oseba iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena izplača
dohodek osebi iz 3. točke prvega odstavka tega člena, za plačnika
davka šteje oseba iz 3. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za plačnika davka ne
šteje diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države v Republiki
Sloveniji in predstavništvo mednarodne organizacije v Republiki
Sloveniji. Diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države v
Republiki Sloveniji ali predstavništvo mednarodne organizacije v
Republiki Sloveniji se lahko odloči, da prevzame obveznosti
plačnika davka. O takšni odločitvi mora obvestiti davčni organ in
davčne zavezance, ki jim izplačuje dohodke.
(4) Plačnik davka lahko pooblasti pravno osebo oziroma združenje
oseb (vključno z družbo civilnega prava) po tujem pravu, ki je brez
pravne osebnosti, samostojnega podjetnika posameznika in
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost – razen nerezidenta
Republike Slovenije v skladu z zakonom o obdavčenju, ki v skladu z
zakonom o obdavčenju nima poslovne enote nerezidenta v Republiki
Sloveniji, ali v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in
poslovanje v Republiki Sloveniji, nima podružnice v Republiki
Sloveniji – da v njegovem imenu izpolni obveznost iz 59. člena tega
zakona. Za ravnanje druge osebe odgovarja plačnik davka, kot da bi
obveznost izpolnjeval sam.
(5) Osebe, ki so plačniki davka po 2., 3. in 4. točki drugega
odstavka tega člena, morajo izplačevalcem dohodka pred izplačilom
dohodka predložiti izjavo o tem, da bodo s prejemom dohodka postali
plačniki davka. V izjavi morajo navesti tudi količino finančnih
instrumentov iz katerih pravice izvršujejo za tuj račun. Če pravice
iz finančnih instrumentov izvršujejo tudi za svoj račun, morajo v
izjavi navesti tudi količino finančnih instrumentov iz katerih
pravice izvršuje zase. V izjavi morajo
navesti tudi pravilno količino finančnih instrumentov, iz katerih
pravice izvršujejo za tuj račun. Če pravice iz finančnih
instrumentov izvršujejo tudi za svoj račun, morajo v izjavi navesti
tudi pravilno količino finančnih instrumentov, iz katerih pravice
izvršujejo zase. Za plačnika davka se štejejo le za dohodek,
ki ga prejmejo za tuj račun.
(6) Izjave iz prejšnjega odstavka mora prejemnik izjav hraniti
najmanj deset let po poteku leta, v katerem je bil izplačan
dohodek, na katerega se izjava nanaša.
(7) Oseba, ki se po drugem odstavku tega člena ne šteje za plačnika
davka, mora davčnemu organu hkrati s plačilom dohodka dostaviti
podatke o plačilu dohodka osebi, ki se po drugem odstavku tega
člena šteje za plačnika davka, vključno s podatki za identifikacijo
obeh oseb. Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše
določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov na tej
podlagi. Obveznost dostave podatkov po tem odstavku ne velja za
izdajatelja nematerializiranega finančnega instrumenta v primeru,
ko dohodek iz nematerializiranega finančnega instrumenta, ki ima
vir v Republiki Sloveniji, plača na fiduciarni denarni račun
Centralne klirinško depotne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki ga prejme za tuji račun. Obveznost dostave podatkov po tem
odstavku v primeru, ko Centralna klirinško depotna družba s sedežem
v Republiki Sloveniji dohodek plača svojim posamičnim članom, ki ga
prejmejo za tuj račun, zajema tudi podatke o izdajatelju in
dohodku, prejetem od izdajatelja.
(8) Ne glede na 6. točko prvega odstavka tega člena se oseba, ki za
račun fizične osebe prejme dohodek od fizične osebe, šteje za
plačnika davka le, če je:
1. oseba, ki za račun fizične osebe nerezidenta prejme dohodek z
virom v Sloveniji;
2. oseba, ki za račun fizične osebe rezidenta prejme dohodek z
virom izven Slovenije;
3. upravnik večstanovanjske stavbe, ki za račun etažnih lastnikov
stavbe, ki so fizične osebe, prejme dohodek, ki bremeni fizično
osebo.
(9) Plačniki davka po 6. točki prvega odstavka ter po 1. in 2.
točki osmega odstavka tega člena se ne štejejo za plačnika davka po
II. poglavju petega dela tega zakona.
(10) Ne glede na peti odstavek tega člena lahko minister, pristojen
za finance, upoštevaje vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo plačniki
davka, ter način izplačevanja dohodka, predpiše primere, ko
predlaganje izjav pred izplačilom dohodka ni obvezno.
(11) Če se družba za upravljanje ali upravljavec druge države
članice EU ali tretje države ne šteje za plačnika davka po prvem
odstavku tega člena, vendar upravlja v Republiki Sloveniji
oblikovani oziroma ustanovljeni investicijski sklad, in izplača
dohodek iz investicijskega sklada, od katerega se v skladu s tem
zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje
davčni odtegljaj, se za plačnika davka šteje skrbnik premoženja
investicijskega sklada, ki za sklad opravlja skrbniške storitve.
Družba za upravljanje ali upravljavec mora skrbniku zagotoviti vse
podatke, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti
plačnika davka in z njimi ne razpolaga. Družba za upravljanje ali
upravljavec in skrbnik morata določiti, kdo od njiju se šteje za
plačnika davka, in ko se za plačnika šteje skrbnik, določiti tudi
način zagotavljanja podatkov v pogodbi, ki jo skleneta še preden
začne skrbnik opravljati skrbniške storitve za sklad.
(12) Za plačnika davka od dohodkov iz zaposlitve se šteje tudi
fizična oseba, ki te dohodke izplača kot delodajalec po zakonu, ki
ureja delovna razmerja, če je rezident Republike Slovenije.
59. člen
(obveznost plačnika davka)
(1) Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati,
odtegniti in plačati davčni odtegljaj od dohodkov, od katerih se v
skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje
in plačuje davčni odtegljaj. Šteje se, da je plačnik davka, ki je
odtegnil davčni odtegljaj, davčni odtegljaj odtegnil v breme
dohodka davčnega zavezanca.
(2) Za odtegnjen davčni odtegljaj se zmanjša znesek davka, ki ga je
davčni zavezanec dolžan plačati, če je tako določeno z zakonom o
obdavčenju ali s tem zakonom.
(3) Če davčni organ ugotovi, da je plačnik davka davčni odtegljaj
odtegnil od dohodka davčnega zavezanca, vendar ga ni plačal, ali ga
ni plačal v celoti, se davčni odtegljaj s pripadajočimi dajatvami
izterja od plačnika davka.
(4) Če davčni organ ugotovi, da plačnik davka davčnega odtegljaja
ni odtegnil in plačal, ali ga ni odtegnil in plačal pravilno,
davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, s pripadajočimi
dajatvami, bremeni plačnika davka. Plačnik davka ima pravico ta
znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan
dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen.
60. člen
(rok za plačilo davčnega odtegljaja)
Plačnik davka mora plačati znesek davčnega odtegljaja, ki ga je
izračunal v obračunu davčnega odtegljaja, v rokih, predpisanih s
tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih, predpisanih z
zakonom o obdavčenju.
61. člen
(davčna napoved)
(1) Davčni zavezanec mora v davčni napovedi navesti podatke, ki so
potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in
drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in
drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja
določeno davčno ugodnost.
(2) Obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v
davčni napovedi za posamezne vrste davkov, predpiše minister,
pristojen za finance, razen če je z zakonom o obdavčenju drugače
določeno.
(3) K vložitvi davčne napovedi morajo biti davčni zavezanci pozvani
z javnim pozivom, če ni z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
Poziv k vložitvi davčne napovedi davčni organ objavi najpozneje 60
dni pred iztekom roka za vložitev davčne napovedi.
(4) Davčni zavezanec mora vložiti davčno napoved pri davčnem organu
na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste
davkov ali z zakonom o obdavčenju.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena se napoved lahko vloži
tudi na enotnih vstopnih točkah, ki jih na podlagi zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, z uredbo določi Vlada.
(6) Če je tako določeno s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju,
davčni organ ugotovi davek v odmerni odločbi, ne da bi bila davčna
napoved vložena, če gre za davke, ki se odmerjajo od letne
osnove.
62. člen
(predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega
roka)
(1) Davčni zavezanec, ki je iz opravičljivih razlogov zamudil rok
za predložitev davčne napovedi, lahko pri davčnem organu vloži
predlog za naknadno predložitev davčne napovedi. V predlogu mora
obrazložiti razloge za zamudo in predložiti dokaze za svoje
navedbe.
(2) Davčni zavezanec mora vlogi za naknadno vložitev davčne
napovedi priložiti davčno napoved, ki ni bila vložena v roku,
oziroma navesti rok, v katerem jo bo lahko predložil.
(3) Predlog za naknadno predložitev davčne napovedi mora davčni
zavezanec vložiti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz prvega
odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh mesecih po izteku
roka za predložitev davčne napovedi.
(4) Za opravičljive razloge iz prvega odstavka tega člena se
štejejo okoliščine, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti
oziroma odvrniti, in preprečujejo sestavo oziroma vložitev davčne
napovedi v predpisanem roku.
(5) Če davčni zavezanec zamudi rok za vložitev predloga za naknadno
predložitev davčne napovedi, se zaradi zamude tega roka ne more
vložiti predloga za naknadno vložitev davčne napovedi.
(6) Če davčni zavezanec ne predloži napovedi hkrati s predlogom iz
prvega odstavka tega člena, davčni organ v primeru dovolitve rok za
predložitev davčne napovedi določi s sklepom.
(7) Davčna napoved, vložena naknadno v skladu z dovoljenjem
davčnega organa, se šteje za pravočasno vloženo.
(8) Če davčni organ ne dovoli predložitve davčne napovedi po izteku
predpisanega roka, izda o tem sklep, zoper katerega je dovoljena
pritožba.
(9) Če davčni organ ne dovoli predložitve davčne napovedi po
izteku predpisanega roka, za čas od poteka roka za vložitev davčne
napovedi do vložitve davčne napovedi obračuna obresti. Obrestna
mera za izračun obresti znaša 3 % letno.
(9) Če davčni organ ne dovoli predložitve
davčne napovedi po izteku predpisanega roka ali če davčni zavezanec
hkrati s prepozno vloženo davčno napovedjo ne vloži predloga iz
prvega odstavka tega člena, se za čas od poteka roka za vložitev
davčne napovedi do vložitve davčne napovedi obračunajo obresti.
Obrestna mera za izračun obresti znaša 3 % letno.
63. člen
(vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave)
(1) Davčni zavezanec lahko najpozneje do
vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega
nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega
postopka vloži davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru
zamude roka za vložitev davčne napovedi. Vložitev davčne napovedi
na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed
okoliščin iz prejšnjega stavka.
(2) Od neplačanega davka davčni organ
obračuna obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi
do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave. Obrestna mera
za izračun obresti znaša 3 % letno.
(3) Če davčni zavezanec davka, izračunanega
v odmerni odločbi, ne plača v roku za plačilo davka, se predložena
davčna napoved obravnava kot davčna napoved, predložena po izteku
predpisanega roka.
(4) Davčni zavezanec ne more vložiti nove
samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že
vložil samoprijavo.
64. člen
(popravljanje davčne napovedi)
Davčni zavezanec lahko popravi davčno
napoved najpozneje do vročitve odmerne odločbe.
65. člen
(odločba o odmeri davka)
(1) Če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju določeno, da davek
ugotovi davčni organ, ga ugotovi z odločbo o odmeri davka.
(2) Odločbo o odmeri davka (v nadaljnjem besedilu: odmerna odločba)
izda davčni organ na podlagi davčne napovedi davčnega zavezanca ali
v postopku davčnega nadzora, če ni s tem zakonom, ali z zakonom o
obdavčenju, drugače določeno.
(3) Pod pogoji iz 267. člena tega zakona ima lahko odmerna odločba
obliko informativnega izračuna dohodnine.
(4) Kot odmerna odločba se obravnava tudi odločba, s katero davčni
organ odloči o vračilu davka.
66. člen
(rok za plačilo davka po odmerni odločbi)
Davek, izračunan v odmerni odločbi, mora biti plačan v 30 dneh od
vročitve odločbe, če ni s tem zakonom za posamezno vrsto davkov ali
zakonom o obdavčenju drugače določeno.
67. člen
(uporaba določb za zastopnike v primeru smrti, pravne naslednike
oziroma skrbnike davčnih zavezancev oziroma njihovega
premoženja)
(1) 51. do 66. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za
zastopnike v primeru smrti, pravne naslednike oziroma skrbnike
davčnih zavezancev oziroma njihovega premoženja, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(2) Če zastopnik v primeru smrti ni imenovan, se prvi odstavek tega
člena uporablja tudi za pravne naslednike, ki s skupno pisno izjavo
določijo osebo, zadolženo za izpolnjevanje obveznosti po prvem
odstavku tega člena. Če skupna pisna izjava ni podana in obveznosti
niso izpolnjene v predpisanem roku, lahko davčni organ določi
skrbnika za davčne zadeve, od katerega zahteva izpolnitev
obveznosti v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja
zapustnika, razen če skrbnik za davčne zadeve tudi upravlja to
premoženje.
(3) Skrbnika za davčne zadeve lahko določi davčni organ izmed oseb,
ki po pridobljenih podatkih davčnega organa sodijo v krog zakonitih
dedičev.
IX. poglavje
Posebne določbe o odmeri davka
68. člen
(odmera davka v posebnih primerih)
(1) Davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na
tej podlagi odmeri davek, če:
– zavezanec za davek ne vloži davčne napovedi ali ne predloži
obračuna davka davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez
podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti;
– fizična oseba ne napove dohodkov;
– ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma obračun davka na
neresničnih ali nepravilnih podatkih;
– ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v
obračunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma
odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec
navede upravičene razloge;
– zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne predloži
poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige
in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne
pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski
pravilnosti;
– delodajalec ne predloži podatkov o davčnem odtegljaju od dohodkov
iz zaposlitve.
(2) Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo
dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno
osnovo.
(3) Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se
verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in
podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v
zvezi z zavezancem za davek, njegovimi družinskimi člani in
povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih
plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih,
opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoženja, in
drugih zunanjih znakov posedovanja premoženja, proizvodnih
kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in
stanovanjskih prostorov, številu najemnikov ter obdobju oddajanja v
najem.
(4) Če davčni organ nima na razpolago podatkov iz tretjega odstavka
tega člena, oceni davčno osnovo z uporabo podatkov iz tretjega
odstavka tega člena pri zavezancih za davek, ki so v istem davčnem
obdobju in v podobnih okoliščinah opravljali enako ali podobno
dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve
oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davčni
organ odmeri davek za davčno obdobje, kot je določeno z zakonom o
obdavčenju od ocenjene davčne osnove.
(5) Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova
po tem členu se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je
nižja.
(6) Ne glede na določbe zakonov o obdavčenju, se pri ugotavljanju
davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobička iz kapitala za
davčna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem
členu, davčna osnova ne more zmanjševati zaradi uveljavljanja
nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike
med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob
pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se je
odmeril davek po tem členu.
68.a člen
(odmera davka od nenapovedanih dohodkov)
(1) Poleg primerov iz 68. člena tega zakona lahko davčni organ
ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo tudi, če davčni organ
ugotovi, da:
– davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno
potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki
jih je davčni zavezanec napovedal,
– je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o
sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba,
trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o
pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se davek odmeri od davčne
osnove, ki je enaka ugotovljeni razliki med vrednostjo premoženja,
zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja,
sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil
odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki
ne plačajo.
(3) Postopek po tem členu se uvede za eno ali več koledarskih let v
obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta
postopek uveden.
(4) Od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, se
izračuna in plača davek po 70% stopnji, ki se šteje za dokončen
davek.
(5) Davčna osnova, določena v drugem odstavku tega člena, se zniža,
če zavezanec – fizična oseba dokaže, da je nižja.
(6) Ne glede na določbe zakonov o obdavčenju se pri ugotavljanju
davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobička iz kapitala za
davčna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem
členu, davčna osnova ne more zmanjševati zaradi uveljavljanja
nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike
med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob
pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se je
odmeril davek po tem členu.
69. člen
(prijava premoženja)
(1) V primerih iz 68. in 68.a člena tega zakona sme davčni organ
pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo, da predloži
davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja in
dohodkih (v nadaljnjem besedilu: prijava premoženja).
(2) V prijavi premoženja mora davčni zavezanec iz prvega odstavka
tega člena navesti premoženje, ki ga ima v lasti, in sicer:
1. nepremičnine;
2. pravice na nepremičninah in druge premoženjske pravice,
3. premičnine, ki posamično presegajo vrednost 10.000 eurov;
4. deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah
organiziranja, katerih vrednost presega skupaj 10.000 eurov;
5. gotovino in denarna sredstva na računih v bankah in
hranilnicah;
6. terjatve in obveznosti iz naslova obligacijskih razmerij, če
presegajo 3.000 eurov;
7. dohodke po zakonu o obdavčenju.
(3) Rezident Republike Slovenije prijavi premoženje iz drugega
odstavka tega člena, ki se nahaja v Republiki Sloveniji in izven
Republike Slovenije, nerezident Republike Slovenije pa premoženje,
ki se nahaja v Republiki Sloveniji.
(4) V prijavi premoženja se navedejo količina oziroma število enot
premoženja ter vrednost posamezne enote premoženja ob pridobitvi,
čas in pravni temelj pridobitve posamezne enote premoženja. Davčni
zavezanec mora premoženje na poziv davčnega organa dokazati.
(5) V prijavi premoženja se lahko navede tudi drugo premoženje, ki
ni navedeno v drugem odstavku tega člena.
(6) Davčni organ lahko od istega davčnega zavezanca zahteva
predložitev prijave premoženja ali delov premoženja največ enkrat
letno.
(7) Če davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena živi v
zakonski zvezi oziroma v življenjski skupnosti, ki je po predpisih
o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo oziroma v registrirani istospolni
partnerski skupnosti, prijavi premoženje tudi zakonec oziroma
oseba, ki živi z davčnim zavezancem v življenjski skupnosti, ki je
po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, ki živi z
davčnim zavezancem v registrirani istospolni partnerski
skupnosti.
(8) Premoženje otroka do 18. leta starosti se prijavi v prijavi
premoženja staršev oziroma skrbnikov.
(9) Če prijava premoženja ne zajema predpisanih podatkov, se kot
prijavljena vrednost premoženja šteje le vrednost gospodinjske
opreme, vrednost običajnih uporabnih predmetov in osebnih
predmetov, ki so v lasti fizične osebe, vendar največ do zneska
20.000 eurov.
(10) Za premoženje, ki ga fizična oseba ne prijavi v prijavi
premoženja, se šteje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave
premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače.
(11) Prijavo premoženja iz prvega odstavka tega člena sme davčni
organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov
fizičnih oseb.
DRUGI DEL
DAVČNI POSTOPEK
I. poglavje
Stvarna pristojnost
70. člen
(stvarna pristojnost)
(1) Za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji je stvarno
pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.
(2) Za odločanje na drugi stopnji je v zadevah iz prvega odstavka
tega člena stvarno pristojno Ministrstvo za finance.
(3) Stvarna pristojnost drugih organov, ki postopajo po tem
zakonu, je predpisana s posebnim zakonom.
(4) Za odločanje v postopkih izvajanja mednarodnih pogodb o
izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo, je stvarno pristojno Ministrstvo za finance, v postopkih
izvajanja drugih mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo, pa organ, ki je določen z mednarodno pogodbo ali aktom o
ratifikaciji.
(5) (3) Stvarna pristojnost
tujih davčnih organov je določena z mednarodno pogodbo, ki jo je
Republika Slovenija uveljavila z zakonom.
71. člen
Črtan po 102. členu ZFU (Uradni
list RS, št. 25/14).
II. poglavje
Začetek davčnega postopka
72. člen
(začetek davčnega postopka)
(1) Davčni postopek začne davčni organ po uradni dolžnosti ali na
zahtevo stranke.
(2) Davčni postopek se začne po uradni dolžnosti, ko davčni organ
prejme davčno napoved, drug dokument, ali ko davčni organ opravi
kakršno koli procesno dejanje z namenom uvedbe davčnega
postopka.
(3) V davčnih zadevah, v katerih je po tem zakonu ali zakonu o
obdavčenju za začetek postopka potrebna zahteva stranke, sme davčni
organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva
podana.
III. poglavje
Ugotovitveni postopek
73. člen
(odmera davka)
(1) Davčni organ mora pred izdajo odmerne odločbe po vestni in
skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na
podlagi uspeha celotnega postopka ugotoviti vsa dejstva in
okoliščine, ki imajo pomen za odmerno odločbo, ter omogočiti
strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in
interese.
(2) Davčni organ lahko izda odmerno odločbo brez posebnega
ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz davčne
napovedi popolni in pravilni, ali če ima sam ali lahko zbere uradne
podatke, ki so potrebni za odločbo, tako da ni potrebno zaslišanje
stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov.
74. člen
(ugotavljanje dejstev)
(1) Če se z nekim dejanjem ali ravnanjem krši zakon, s katerim se
prepoveduje ali nalaga neko dejanje ali ravnanje, nastanejo pa
gospodarske (ekonomske) posledice, to ne vpliva na obdavčenje.
(2) Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, to ne
vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega
pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo,
če ni z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
(3) Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni
pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen
prikrit pravni posel.
(4) Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče
izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno
izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost,
kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi
gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
75. člen
(ustna obravnava)
Pri ustni obravnavi je javnost izključena.
75.a člen
(posebni primer prekinitve postopka)
Davčni postopek se lahko prekine tudi v primeru, kadar je zaradi
ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri
pristojnih organih drugih držav in pristojnih organih za izmenjavo
podatkov v skladu s četrtim delom tega zakona. Davčni postopek se
nadaljuje takoj po prejetju zaprošenih podatkov od organa zaprošene
države.
IV. poglavje
Dokazovanje
76. člen
(dokazno breme)
(1) Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davčnem postopku
predložiti dokaze.
(2) Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna
obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša.
(3) Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, mora
zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se
davčna obveznost zmanjša.
77. člen
(dokazila)
Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje
zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s
pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih
vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa
predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
78. člen
(rok za predložitev dokazov)
Zavezanec za davek mora dokaze predložiti v roku, ki ga določi
davčni organ s pisnim pozivom, s sklepom o začetku postopka
davčnega nadzora oziroma s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega
nadzora.
79. člen
(stroški postopka)
(1) Vsakega zavezanca za davek bremenijo stroški, ki jih ima zaradi
davčnega postopka kot so: stroški za prihod, zamuda časa in
izgubljeni zaslužek.
(2) Stroški davčnega organa, kot so: potni stroški uradnih oseb,
stroški za oglase, obrazce in podobno, ki nastanejo v postopku,
začetem po uradni dolžnosti, bremenijo davčni organ, ki je začel
davčni postopek.
(3) Stroški davčnega postopka, kot so: izdatki za upravne takse,
pravno zastopanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence,
tolmače in ogled gredo v breme davčnega organa, če se je postopek
končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za
davek, če se je postopek zanj končal neugodno.
(4) Če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od predloženega
obračuna oziroma vložene napovedi ali carinske deklaracije, krijeta
davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške.
(5) Če so bile v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora
ugotovljene nepravilnosti, ki imajo za posledico višjo davčno
obveznost, trpi stroške postopka iz tretjega odstavka tega člena
zavezanec za davek.
(6) Višino najvišjega povračila stroškov pravnega zastopanja in
strokovne pomoči določi minister, pristojen za finance.
(7) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena plača stroške
postopka v vsakem primeru udeleženec v postopku, če jih je
povzročil po svoji krivdi.
V. poglavje
Odločba
80. člen
(izrek odmerne odločbe)
(1) Izrek odmerne odločbe mora vsebovati:
1. davčnega zavezanca oziroma plačnika davka, če sta različni
osebi;
2. vrsto davka;
3. davčno osnovo;
4. davčno stopnjo;
5. znesek odmerjenega davka in obresti, izračunanih do dneva izdaje
odločbe;
6. znesek plačanih(-e) akontacij(-e) davka;
7. rok plačila davka in obresti;
8. račun, na katerega se plača;
9. navedbo, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in
10. navedbo, da bo davek v primeru, če ne bo plačan v določenem
roku, prisilno izterjan.
(2) V izreku odmerne odločbe se odloči tudi o stroških
postopka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izreku odmerne
odločbe ne navedeta davčna osnova in davčna stopnja, če gre za
odločbo o vračilu davka ali, če glede na vrsto davka, v skladu z
zakonom o obdavčenju, tega ni mogoče navesti.
(4) Če davčni organ v odmerni odločbi ugotovi, da je treba vrniti
določen znesek davka, mora izrek odločbe, poleg podatkov iz prvega
odstavka tega člena, vsebovati tudi znesek davka, ki se vrne, in
rok ter način vračila davka.
(5) Izrek odločbe v enostavnih zadevah, v katerih davčni organ pri
odločanju v celoti upošteva davčno napoved, uradne podatke ali
ugodi strankini zahtevi, lahko vsebuje le davčno osnovo, stopnjo
davka in znesek odmerjenega oziroma vrnjenega davka, če ta zakon ne
določa drugače.
81. člen
(obrazložitev odločbe v enostavnih zadevah)
V enostavnih zadevah, v katerih davčni organ pri odločanju v celoti
upošteva podatke iz davčne napovedi, obračuna davka, carinske
deklaracije, drugega dokumenta ali uradne podatke ali ugodi
strankini zahtevi, lahko vsebuje obrazložitev odločbe samo kratko
obrazložitev strankine vloge in sklicevanje na predpise, na podlagi
katerih je bilo o stvari odločeno, če ni s tem zakonom ali zakonom
o obdavčenju drugače določeno.
82. člen
(odločba v enostavnih zadevah)
(1) V enostavnih zadevah iz 81. člena lahko vloga oziroma dokument
predstavlja odločbo, kar davčni organ ugotovi ali odmeri z odtisom
štampiljke na tej vlogi oziroma dokumentu in navede predpise, na
podlagi katerih je bilo v zadevi odločeno. Poleg štampiljke mora
biti podpis pooblaščene osebe.
(2) V carinskih zadevah se za odločbo v enostavnih zadevah šteje
vloga oziroma dokument, na kateri sta žig in podpis pooblaščene
osebe.
83. člen
(začasna in glavna odločba)
(1) Če je glede na okoliščine primera neizogibno potrebno, ali če
je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju tako določeno, lahko
davčni organ izda začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do
dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da
je začasna.
(2) Začasno odločbo lahko davčni organ razveljavi in nadomesti z
glavno odločbo najpozneje v roku enega leta od dneva izdaje začasne
odločbe, razen če je v tem zakonu ali zakonu o obdavčenju drugače
določeno. Če začasne odločbe ne razveljavi in nadomesti z glavno
odločbo v tem roku, se šteje, da je začasna odločba glavna.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena davčni organ začasno
odločbo razveljavi in nadomesti z glavno odločbo, če je s tem
zakonom ali zakonom o obdavčenju tako določeno, in sicer v roku,
predpisanem s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
84. člen
(odločba, izdana na podlagi zapisnika)
(1) Davčni organ izda odmerno odločbo na podlagi davčnega
inšpekcijskega nadzora najpozneje v 30 dneh od dneva prejema
pripomb na zapisnik ali dodatni zapisnik iz 140. člena tega zakona
oziroma od dneva, ko je iztekel rok za pripombe oziroma najpozneje
v 30 dneh od dneva odpovedi pravici do pripomb na zapisnik ali
dodatni zapisnik. O pripombah se mora davčni organ izjaviti v
odločbi.
(2) V primerih iz 129. in 130. člena tega zakona mora davčni organ
izdati odločbo v 30 dneh od dneva prejema pripomb na zapisnik
oziroma od dneva, ko je iztekel rok za pripombe. O pripombah se
mora davčni organ izjaviti v odločbi.
84.a člen
(podpis upravnih aktov in drugih dokumentov v upravnem postopku,
ki se izdelajo v elektronski obliki)
(1)
Odločbo podpišeta uradna oseba, ki je odločala v zadevi, in uradna
oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek
odločbe.
(2)
Odločba, ki se izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski
podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski
podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če je odločba, ki se
izdela samodejno, izdana v elektronski obliki, ima namesto podpisa
uradne osebe, ki je odločala v zadevi, in žiga organa
faksimile.
(3)
Odločba v elektronski obliki vsebuje označbo, da je podpisana z
elektronskim podpisom, podatke o podpisniku, izdajatelju in
identifikacijski številki elektronskega potrdila. Na odločbi se
navede tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o
postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.
(4)
Odločba se vroči v fizičnem ali elektronskem izvirniku, v fizičnem
ali elektronskem (skeniranem) prepisu.
(5)
Fizični prepis odločbe se overi z oznako o točnosti prepisa in z
lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila prepis,
elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.
(6)
Overitev fizičnega prepisa odločbe, izdane v elektronski obliki, ni
potrebna, če organ zagotovi druge načine preverjanja istovetnosti
fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na odločbi se navede
spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku
preveritve istovetnosti ali navedba in naslov davčnega organa, pri
katerem je mogoče preveriti istovetnost fizičnega prepisa z
elektronskim izvirnikom.
(7)
Fizični ali elektronski (skenirani) prepis odločbe iz četrtega in
petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik
odločbe.
(8)
Izvirnik odločbe hrani organ.
(9) Ta člen se uporablja tudi za sklepe in druge dokumente v
upravnem postopku, ki jih izda davčni organ v elektronski
obliki.
85. člen
(vročitev)
(1) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve
začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se
izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter
odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu tega
zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15.
dan od dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Odločbe, izdane na podlagi sedmega odstavka 267. člena tega
zakona se vročajo z osebno vročitvijo.
(3) Če davčni zavezanec ne plača davka v roku oziroma v roku ne
izpolni druge obveznosti, mu davčni organ vroči odločbo, sklep ali
drug dokument z osebno vročitvijo, če ta zakon ne določa
drugače.
(4) Če je potrebno opraviti vročitev tako, da se dokument objavi na
oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava, v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, se v primeru,
če dokument vsebuje podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, na
oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava,
namesto dokumenta objavi zgolj obvestilo o dokumentu, ki vsebuje
osnovne podatke iz dokumenta, brez podatkov, ki se štejejo za
davčno tajnost. V obvestilu se navede osebno ime, letnico rojstva,
oziroma firmo zavezanca za davek, njegov naslov, opravilno številko
in datum dokumenta, ki se vroča, datum objave na oglasni deski in
portalu ter finančni urad, ki je dokument izdala.
85.a člen
(elektronsko vročanje prek portala eDavki)
(1) Davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom
posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost,
vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: portal eDavki).
(2) Davčni organ vroča dokumente prek portala eDavki tudi drugim
davčnim zavezancem, če se prijavijo v sistem elektronskega vročanja
prek omenjenega portala. Prijava velja do odjave iz sistema
elektronskega vročanja, ki se opravi prek portala eDavki. Vročitev
dokumenta velja za opravljeno, če je bila odjava dana, ko je bil
dokument že odložen in je davčni zavezanec že prejel obvestilo iz
tretjega odstavka tega člena o prejemu dokumenta.
(3) Davčni organ odloži dokument, ki ga je treba vročiti, v portal
eDavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel
dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o
elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na
elektronski naslov, če ga je sporočil organu.
(4) Zavezanec za davek dokument prevzame s portala eDavki tako, da
z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila dokaže svojo
istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter
elektronsko podpiše vročilnico.
(5) Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z
elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne
prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek
portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega
roka. Portal eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva
vročitve izbriše, zavezanec za davek pa ga lahko prevzame pri
davčnem organu.
(6) Če ima zavezanec za davek pooblaščenca za vročanje, se dokument
temu vroči tako, da se odloži na portal eDavki, pooblaščencu za
vročanje pa se pošlje informativno sporočilo iz tretjega odstavka
tega člena. Glede vročitve dokumenta pooblaščencu za vročanje se
uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.
(7) Podrobnejši način elektronskega vročanja določi minister,
pristojen za finance.
(8) Ta člen se ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa
drugače.
VI. poglavje
Pravna sredstva
1. podpoglavje
Pritožba
86. člen
(rok za vložitev pritožbe)
(1) Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, če
ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Pritožba zoper odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem
nadzoru, se lahko vloži v roku 30 dni od vročitve odločbe.
(3) Pritožba zoper sklep, s katerim se zavrže pritožba zoper
odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru, se lahko
vloži v roku 15 dni od vročitve sklepa.
(4) Če zavezanec za davek med tekom roka za pritožbo iz prvega,
drugega oziroma tretjega odstavka tega člena umre, ne da bi vložil
pritožbo, lahko pritožbo v roku iz prvega, drugega oziroma tretjega
odstavka tega člena, ki teče od pravnomočnosti sklepa o dedovanju,
vloži njegov pravni naslednik.
(5) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za ugovor zoper
informativni izračun dohodnine.
87. člen
(suspenzivni učinek pritožbe)
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(2) Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži
davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.
(3) Če se
pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je davčnemu zavezancu – fizični
osebi odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za
izračun obresti znaša 2 % letno.
(4) Če se pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je davčnemu zavezancu,
ki ni fizična oseba, odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna
mera za izračun obresti znaša 2 % letno oziroma v višini referenčne
obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska
komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %.
2. podpoglavje
Izredna pravna sredstva
88. člen
(odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po
nadzorstveni pravici)
(1) Davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi odmerno odločbo v
petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za
davek:
1. če jo je izdal stvarno nepristojen organ;
2. če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s
katero je bila ta stvar drugače rešena.
(2) Odmerno odločbo lahko davčni organ po nadzorstveni pravici
odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila
odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni
zakon.
89. člen
(obnova davčnega postopka)
(1) Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi
možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z
že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne
odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali
uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz
tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je
mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po
preteku petih let od vročitve odločbe zavezancu za davek se obnova
po uradni dolžnosti ne more začeti.
(2) Če davčni organ ugotovi, da je bil zaradi napak v odločbi,
izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, davek
nepravilno odmerjen, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v
šestih mesecih od dokončnosti odločbe. Po preteku šestih mesecev od
dokončnosti odločbe se obnova iz tega razloga ne more več
začeti.
(3) Ponovna uporaba pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka ni več
mogoča.
(4) V rokih iz prvega odstavka tega člena lahko predlaga obnovo
postopka tudi zavezanec za davek.
(5) Če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so
pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oziroma v drugih
postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Šteje se, da
je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave
zapisnika.
(6) Zoper sklep o obnovi postopka pritožba ni dovoljena. Sklep se
lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.
90. člen
(posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe
odločbe)
(1) Če se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil
zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek oziroma odmerjen
davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni
po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na
zahtevo njenih pravnih naslednikov. Če davčni organ ugotovi, da
odločbe ni treba odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, zahtevek
zavezanca za davek zavrne.
(2) Odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po prvem
odstavku tega člena učinkuje samo na davčno obdobje, na katero se
prvotna odločba nanaša. Če spremenjena davčna obveznost vpliva tudi
na davčno obveznost v davčnih obdobjih, ki sledijo davčnemu
obdobju, na katero se odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe
nanašajo, davčni organ v novi odločbi odloči tudi o spremembi
davčne obveznosti v teh davčnih obdobjih. Če so odprava,
razveljavitev oziroma sprememba odločbe posledica očitnih napak
zavezanca za davek, zavezancu za davek ne pripadajo obresti.
(3) Odločbo po prvem odstavku tega člena izda do poteka
zastaralnega roka za vračilo davka organ prve stopnje, ki je izdal
prejšnjo odločbo, organ druge stopnje pa le, če je s svojo odločbo
odločil o stvari.
(4) Pritožba zoper novo odločbo, izdano na podlagi tega člena, je
dovoljena le, če jo je izdal organ prve stopnje. Če je odločbo
izdal organ druge stopnje oziroma če je odločba organa prve stopnje
dokončna, je zoper njo mogoč upravni spor.
VII. poglavje
Izpolnitev davčne obveznosti
1. podpoglavje
Plačilo davka
91. člen
(način plačila davka)
(1) Davek se plača pri ponudniku plačilnih storitev ali pri
upravnem ali drugem državnem organu, če tehnične možnosti tako
dopuščajo.
(2) Podrobnejši način plačila davka določi minister, pristojen za
finance.
92. člen
(dan plačila davka)
Šteje se, da je davek plačan:
1. na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo
davkov,
2. na dan sprejetja odločitve pristojnega organa o konverziji davka
v kapitalsko naložbo, razen če je odločitev pozneje preklicana,
3. na
dan, ko so se stekli pogoji za pobot, oziroma
4. na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z
brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem
organu.
93. člen
(vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev)
(1) Če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst
davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje
za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se s
plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na
plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele
obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu
dospelosti posamezne vrste davka.
(2) Če davki dospejo v plačilo istočasno, vrstni red plačila določi
zavezanec za davek. Če zavezanec za davek ne določi vrstnega reda
plačila, ga določi davčni organ in pri tem upošteva, da se najprej
poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana.
(3) Če pobrani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste
davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve
plačajo po naslednjem vrstnem redu:
1. stroški postopka pobiranja davka,
2. obresti,
3. davek,
4. denarne kazni in globe in stroški tega postopka.
(4) V postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati
na vrstni red poplačila davka.
94. člen
(prednost dospele davčne obveznosti pred drugimi dospelimi
obveznostmi zavezanca za davek)
(1) Pri poravnavi dospelih obveznosti zavezanca za davek iz
njegovih dohodkov, terjatev, premoženja in premoženjskih oziroma
materialnih pravic ima dospela davčna obveznost absolutno prednost
pred drugimi dospelimi obveznostmi zavezanca za davek, ki se
izterjujejo, razen pred dospelimi obveznostmi iz naslova zakonite
preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega
zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine
zaradi smrti preživljalca.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek poplačilo davčne obveznosti nima
absolutne prednosti, kadar se poplačuje iz posamezne stvari oziroma
pravice, ki je zavarovana z zastavno pravico, vpisano v ustrezen
register.
95. člen
(obračunavanje obresti v postopku davčnega nadzora)
Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno
obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od
poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva
neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani
zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po
obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene
izvršljivosti ne tečejo obresti.
95.a člen
(obračunavanje obresti pri predlaganju obračunov davka in
popravkov obračunov davka po izteku zakonskega roka)
Če davčni zavezanec v primerih, ki niso
določeni s 54.a in 55. členom tega zakona, predloži obračun davka
ali popravek obračuna davka po izteku zakonskega roka, se za čas od
poteka roka za plačilo davka do plačila davka obračunajo obresti po
96. členu tega zakona.
96. člen
(zamudne obresti)
(1) Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem
roku, se plačajo zamudne obresti po 0,0274 odstotni dnevni obrestni
meri.
Opomba uredništva: Po Sklepu o spremembi OM zamudnih obresti za davke,
ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku,
se od 31.10.2009 naprej zamudne obresti plačajo po 0,0247 odstotni
obrestni meri.
(2) Vlada lahko spremeni višino obrestne mere iz prvega odstavka
tega člena, če se spremenijo gospodarske razmere v državi.
(3) Od zamudnih obresti, ki jih zavezanec za davek ni plačal, in od
denarnih kazni, glob ter stroškov postopka pobiranja davka se
zamudne obresti ne zaračunavajo.
(4) Od obresti, zaračunanih na podlagi petega odstavka 48.
člena, 95. in 104. člena, drugega odstavka 87. člena ter
četrtega odstavka 157. člena tega zakona, se od zapadlosti dolga
naprej obračunajo obresti po obrestni meri iz prvega odstavka tega
člena.
(5) V primeru pobiranja prispevkov za osebe javnega prava znesek,
do katerega se zamudne obresti ne zaračunajo, določi prejemnik teh
prispevkov.
2. podpoglavje
Vračilo davka
97. člen
(vračilo davka)
(1) Če je z odločbo ali v zvezi s predloženim davčnim obračunom
ugotovljeno preplačilo davka, se preveč plačani znesek, ki presega
10 eurov, vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve
odločbe oziroma od dneva predložitve davčnega obračuna.
(2) V primeru iz 54. člena tega zakona, razliko med davčno
obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino
obračunane obveznosti po popravku obračuna, davčni organ vrne v 30
dneh po prejemu popravljenega obračuna.
(2) V primerih iz 53., 54., 54.a, 256.c in
258. člena tega zakona razliko med davčno obveznostjo, obračunano
in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po
popravku obračuna davčni organ vrne v 30 dneh po prejemu
popravljenega obračuna.
(3) Če je bila odmerna odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v
ponovni postopek in davek plačan, se preveč plačani davek vrne v 30
dneh po vročitvi odločbe, s katero je v ponovnem postopku
ugotovljena drugačna davčna obveznost.
(4) Če preveč plačani znesek davka iz prvega odstavka tega člena ne
presega 10 eurov, se vrne na zahtevo zavezanca za davek v roku 30
dni od vložitve zahteve, če z zakonom ni drugače določeno. Če
zahteva ni podana, se preveč plačani davek šteje v naslednja
plačila ali v plačila druge vrste davkov.
(5) Terjatev zavezanca za davek po tem členu ne more biti predmet
razpolaganja v civilnih razmerjih niti predmet izvršbe.
97.a člen
(pobot)
(1) Ne
glede na prvi do četrti odstavek 97. člena tega zakona davčni organ
pred vračilom preveč plačanega davka pobota preveč plačani davek
z:
– drugimi
davki, ki jim je potekel rok za plačilo,
– drugimi
denarnimi nedavčnimi obveznostmi, ki jih izterjuje davčni organ in
stroški postopka.
(2) Šteje
se, da je pobot nastal z dnem, ko so se stekli pogoji zanj.
(3)
Davčni organ za ugotavljanje steka pogojev za pobot drugih denarnih
nedavčnih obveznosti upošteva dan, ko prejme predlog za
izvršbo.
(4) Davčni organ o izvedbi pobota obvesti zavezanca za davek.
98. člen
(vračilo davka v posebnih primerih)
Če zakon o obdavčenju določa še druge primere, ko je davčni
zavezanec oziroma druga oseba upravičen do vračila davka, se glede
vračila oziroma vštevanja plačanega davka v naslednja vplačila
smiselno uporabita 97. in 97.a člen tega zakona.
99. člen
(obresti od preveč odmerjenega davka ali neupravičeno
odmerjenega davka)
(1) Zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in
plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno
nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom
tega zakona. Zavezancu za davek pripadajo v primeru neupravičeno
odmerjenega oziroma preveč odmerjenega in plačanega davka obresti
od dneva plačila davka, v primeru neupravičene zavrnjene zahteve za
vračilo davka pa od poteka 30 dnevnega roka po vročitvi odločbe, s
katero je bila zavezancu za davek neupravičeno zavrnjena zahteva za
vračilo davka.
(2) Zavezancu za davek, ki v skladu z zakonom sam izračunava davek,
ne pripadajo obresti po prvem odstavku tega člena.
(3) V primerih iz 97. člena tega zakona zavezancu za davek
pripadajo zamudne obresti, če davčni organ ni vrnil davka v
predpisanem roku. V tem primeru tečejo zamudne obresti od
naslednjega dne po poteku predpisanega roka za vračilo. Zamudne
obresti se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
(4) V primerih iz 97. člena tega zakona zavezancu za davek
pripadajo zamudne obresti tudi od plačanih zamudnih obresti, kadar
davčni organ ne vrne preveč plačanih ali neupravičeno plačanih
zamudnih obresti v zakonskih rokih za vračilo davka.
100. člen
(obresti od preveč plačane ali neupravičeno odmerjene in plačane
dohodnine)
(1) Ne glede na 99. člen davčnemu zavezancu od preveč plačane
dohodnine ali neupravičeno odmerjene in plačane dohodnine pripadajo
obresti od 30. dneva po dnevu vročitve odločbe o odmeri dohodnine,
s katero je bilo prvič odločeno o davčni obveznosti iz naslova
dohodnine. Če je bila dohodnina plačana po poteku roka za plačilo,
davčnemu zavezancu od preveč plačane ali neupravičeno odmerjene in
plačane dohodnine pripadajo obresti od dneva plačila. Obresti se
obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
(2) Davčnemu zavezancu, ki uveljavlja posebno olajšavo za
vzdrževane družinske člane po poteku roka za vložitev napovedi v
skladu z 271. členom tega zakona, obresti po prvem odstavku tega
člena ne pripadajo.
3. podpoglavje
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka ter
neizterljivost davka
101. člen
(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za
fizične osebe)
(1) Davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila
davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24
mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne
obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in
njegovih družinskih članov.
(2) Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno
plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu.
Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih
evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko
pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.
(3) Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v
roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
(4) Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in
odlog plačila po tem členu ter obliko in podatke, ki jih mora
davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za
finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih
potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na
področju socialnega varstva.
(5) Davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga in
obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije
davka in davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(6) Ta člen se ne uporablja za samostojne podjetnike posameznike in
posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, in sicer za davke,
ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Za davek, ki se nanaša na
opravljanje dejavnosti, se ne šteje poračun dohodnine na letni
ravni.
(7) Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa v
skladu s tem členom osebam iz prejšnjega odstavka, ki prenehajo
opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje
dejavnosti, in fizične osebe, ki odgovarjajo za obveznosti družb,
za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti družbe. Za
davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, se ne šteje poračun
dohodnine na letni ravni.
(8) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo,
zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega
obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni
organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega
zavezanca opozori na posledice zamude.
(9) Z odpisom oziroma delnim odpisom po tem členu davčna obveznost
v celoti oziroma delno preneha.
102. člen
(odlog in obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske
škode)
(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh
let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v
obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše
nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz
razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala
hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno
plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
(2) Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega
prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave po zakonu,
ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in
postopke prisilnega prenehanja, dovoli obročno plačilo davka v
največ 60 mesečnih obrokih, če zavezanec za davek predloži
pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem
prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni
poravnavi.
(3) Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka mora
davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči na
podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih
organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega
zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše
gospodarske škode.
(4) Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30
dni od dneva prejema popolne vloge.
(5) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja
davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni
odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo za davčne zavezance, ki so
pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega
prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojne
podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo
dejavnost. Za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki
samostojno opravljajo dejavnost, se določbe tega člena uporabljajo
za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
(7) Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujše gospodarske
škode določi minister, pristojen za finance.
(8) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo,
zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega
obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni
organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega
zavezanca opozori na posledice zamude.
103. člen
(posebni primeri odloga in obročnega plačevanje davka)
(1) Če davčni zavezanec predloži kateri koli instrument zavarovanja
iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v
ustrezen register, se davčnemu zavezancu ne glede na prvi odstavek
101. člena in prvi odstavek 102. člena tega zakona dovoli plačilo
davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 24
mesecev.
(2) Davčni organ fizični osebi dovoli obročno plačilo davka v
največ treh mesečnih obrokih, če se davek ne nanaša na opravljanje
dejavnosti.
(3) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja
davka v skladu s tem členom za akontacije davka in davčni
odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(4) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo,
zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega
obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni
organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega
zavezanca opozori na posledice zamude.
104. člen
(obračun obresti)
(1) Za
čas, ko je davčnemu zavezancu – fizični osebi odloženo plačilo
davka oziroma dovoljeno obročno plačilo v skladu s 101. in 103.
členom tega zakona, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane
davke (vključno z zamudnimi obrestmi) obračunajo obresti. Obrestna
mera za izračun obresti znaša 2 % letno.
(2) Za čas, ko je davčnemu zavezancu, ki ni fizična oseba, odloženo
plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo v skladu s 102. in
103. členom tega zakona, se za odloženi znesek davka oziroma
neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) obračunajo obresti.
Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno oziroma je v
višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo
objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2
%.
105. člen
(odpis davka po višini neplačanega davka)
(1) V plačilo dospeli davek, po posamezni vrsti davka, ki na dan
31. decembra ne preseže 1 euro, se odpiše po uradni dolžnosti.
(2) Odpis se opravi 31. januarja za preteklo leto.
(3) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.
106. člen
(odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah)
(1) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo
mogoče izterjati.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davek ne odpiše kadar
se je nad davčnim zavezancem končal postopek osebnega stečaja.
Davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše le
na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti.
(3) Davek iz prvega odstavka tega člena se odpiše z dnem vpisa
sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register, davek
iz drugega odstavka tega člena pa z dnem pravnomočnosti sklepa o
odpustu obveznosti.
(4) Davčni organ odpiše davek, glede katerega v postopku prisilne
poravnave ni bilo potrjeno znižano poplačilo, in sicer z dnem
pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(5) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.
(6) Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava ali odpust
obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem
prenehal, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega
davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom
tega člena.
107. člen
(odpis davka v drugih primerih)
(1) Davek oziroma del davka se, poleg primerov iz 101., 105. in
106. člena tega zakona, odpiše tudi:
1. če je davčni zavezanec – fizična oseba umrl in ni zapustil
nobenega premoženja, iz katerega bi se lahko davek izterjal,
2. če ga ni mogoče izterjati od pravne osebe – zavezanca za davek
niti iz morebiti predloženega instrumenta zavarovanja niti od
njenega pravnega naslednika,
3. če je pravica do izterjave davka zastarala, razen v primeru iz
prvega odstavka 126.a člena tega zakona,
4. če je pravica do vračila davka zastarala,
5. v drugih primerih, določenih s tem zakonom.
(2) Davek, ki ga ni mogoče poplačati v skladu z drugim odstavkom
126.a člena tega zakona, se odpiše z dnem pravnomočnosti sklepa o
poplačilu oziroma pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na
nepremičnine, ki ju izda sodišče v skladu z zakonom, ki ureja
izvršbo in zavarovanje.
(3) Davčni organ davek ali del davka odpiše tudi v primerih, ko
odloči o neizterljivosti dolga.
(4) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.
(5) Če se v primerih iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega
člena kasneje najde premoženje zavezanca za davek, se ponovno
vzpostavi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan
v skladu s 1. oziroma 2. točko prvega odstavka tega člena.
108. člen
(obravnava odpisanega davka v davčnih evidencah)
Davčni organ odpisani davek izbriše iz evidenc, ki izkazujejo
terjatve do posameznega zavezanca za davek.
109. člen
(obravnava pogojno izterljivega davka v davčnih
evidencah)
(1) Davek se šteje za pogojno izterljivega:
1. če se ne more poplačati niti v postopku davčne izvršbe, pravica
do izterjave pa še ni zastarala,
2. če se je davčni zavezanec – fizična oseba odselil neznano kam,
ali ga je sodišče razglasilo za pogrešanega ali za opravilno
nesposobnega in ni pustil oziroma nima nobenega premoženja, iz
katerega bi se lahko davek poplačal, pravica do izterjave pa še ni
zastarala,
3. črtana po 19. členu ZDavP-2J
(Uradni list RS, št. 63/16);
4. če je bil pri zavezancu za davek začet postopek prisilne
poravnave,
5. če je bil pri zavezancu za davek začet stečajni postopek,
6. od dneva smrti davčnega zavezanca do dneva pravnomočnosti sklepa
o dedovanju.
(2) Opredelitev davka za pogojno izterljivega v skladu s tem členom
zakona ne vpliva na postopke v zvezi s to davčno obveznostjo.
110. člen
(omejitev uporabe določb tega poglavja)
(1) 101., 102. in 103. člen tega zakona se ne uporablja za
prispevke za zdravstveno zavarovanje, za prispevke za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ
opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o
odmeri teh obveznosti.
(2) 101., 102. in 103. člen tega zakona se ne uporabljajo za globe,
stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti,
razen če zakon določa drugače.
(3) Po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče voditi
postopkov po 101., 102. in 103. členu tega zakona za obveznosti, na
katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke
zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek
zaradi insolventnosti.
4. podpoglavje
Zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti
111. člen
(zavarovanje)
(1) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev obračuna davka
(v nadaljnjem besedilu: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti)
oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila
davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje plačila
davčne obveznosti), če je tako določeno z zakonom o obdavčenju, ali
če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov,
ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno
pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti
onemogočeno ali precej oteženo.
(2) Davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo
odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če
obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost
presega 50.000 eurov.
(3) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti s sklepom. Sklep mora
biti obrazložen.
(4) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena je dovoljena
pritožba, ki se v roku osmih dni vloži pri davčnem organu, ki je
sklep izdal. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.
112. člen
(zastavna pravica na podlagi sporazuma)
Davčni organ lahko sporazumno z zavezancem za davek zavaruje
izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti tudi z vknjižbo
zastavne pravice na nepremičnini. Stroške zavarovanja nosi
zavezanec za davek.
113. člen
(zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe)
Pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža
družbenika, lahko davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga
z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma
deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek
pristojnega državnega pravobranilstva Državnega odvetništva Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: državno odvetništvo).
114. člen
(vrste zavarovanj)
(1) Davčni organ lahko v skladu s 111. členom tega zakona:
1. zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja, ali
2. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim
premoženjem (v nadaljnjem besedilu: začasni sklep za
zavarovanje).
(2) Davčni organ lahko v skladu z drugim odstavkom 111. členom tega
zakona zavaruje pričakovano davčno obveznost z vknjižbo zastavne
pravice na nepremičninah zavezanca za davek oziroma deležih
družbenika.
(3) V primerih, ko davčni organ zavezancu za davek omeji ali
prepove razpolaganje z določenim premoženjem, se sklep iz tretjega
odstavka 111. člena tega zakona šteje za začasni sklep za
zavarovanje iz 119. člena tega zakona.
115. člen
(oseba, ki je dolžna zagotoviti zavarovanje)
(1) Zavarovanje mora zagotoviti zavezanec za davek razen, če ta
zakon ne določa drugače.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni organ na
zahtevo zavezanca za davek dovoli, da zavarovanje namesto njega
predloži tudi tretja oseba.
116. člen
(oseba, ki ni dolžna zagotoviti zavarovanja)
Ne glede na 111. in 113. člen tega zakona se zavarovanje izpolnitve
ali zavarovanje plačila davčne obveznosti ne zahteva, če je
zavezanec za davek neposredni uporabnik državnega proračuna v
skladu s predpisom, ki ureja javne finance.
117. člen
(vrste instrumentov zavarovanja)
(1) Instrumenti zavarovanja iz 1. točke prvega odstavka 114. člena
tega zakona so:
1. bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka,
ki jo kot garanta prizna davčni organ;
2. garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo
kot garanta prizna davčni organ;
3. cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka,
ki jo kot garanta prizna davčni organ;
4. avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta
prizna davčni organ;
5. gotovinski polog.
(2) Davčni organ lahko, na zahtevo zavezanca za davek, sprejme tudi
druge instrumente zavarovanja, če ti instrumenti na enakovreden
način zagotavljajo izpolnitev oziroma plačilo davčne
obveznosti.
(3) Davčni organ lahko za isto davčno obveznost zahteva predložitev
samo enega ustreznega instrumenta zavarovanja. Šteje se, da je
predloženi instrument zavarovanja ustrezen, če zagotavlja
izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti v celoti.
(4) Če davčni organ s sklepom iz 111. člena tega zakona kot vrsto
zavarovanja zahteva predložitev instrumenta zavarovanja, zavezanec
za davek lahko prosto izbere instrument zavarovanja iz prvega
odstavka tega člena, pri čemer lahko davčni organ predlagani
instrument zavarovanja zavrne, če meni, da le-ta ne zagotavlja
izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti na zanesljiv
način.
117.a člen
(pridobitev zastavne pravice)
(1) S sklepom za zavarovanje lahko davčni organ v primerih iz
drugega odstavka 111. člena tega zakona odredi:
1. vpis zastavne pravice na deležu družbenika v družbi;
2. predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na
pravici, vknjiženi na nepremičnini.
(2) Sklep za zavarovanje, s katerim se odredi vpis zastavne pravice
na deležu družbenika v družbi, davčni organ nemudoma pošlje
pristojnemu registrskemu organu, ki v njem vsebovano prepoved po
uradni dolžnosti vpiše v predpisan register.
(3) Sklep za zavarovanje, s katerim se odredi predznamba zastavne
pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na
nepremičnini, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ki
predznambo po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo.
(4) Davčni organ mora najpozneje v dveh mesecih po izvršljivosti
odločbe sodišču predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice.
118. člen
(garant)
(1) Banka oziroma zavarovalnica, ki nastopa v vlogi garanta, se
mora pisno zavezati, da bo solidarno z zavezancem za davek
poravnala zavarovano davčno obveznost, ki zapade v plačilo.
(2) Davčni organ lahko zavrne odobritev predlaganega garanta, če
meni, da ta ne zagotavlja na zanesljiv način izpolnitve ali plačila
davčne obveznosti v predpisanih rokih.
119. člen
(začasni sklep za zavarovanje)
(1) Z začasnim sklepom za zavarovanje lahko davčni organ:
1. naloži banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za
davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu za davek ne
izplača, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi
sredstvi, pri čemer se smiselno upoštevajo omejitve iz 160. člena
tega zakona;
2. dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo
ima zavezanec za davek do njega, oziroma vrnitev stvari zavezancu
za davek ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplačilo
terjatve oziroma vračilo stvari ali
3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi
nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah, ter
premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 177. člen in 178.
člen tega zakona v delu, ki se nanaša na surovine, polizdelke za
predelavo in pogonsko gorivo.
(2) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek
omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami, davčni
organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni
dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovane
prepovedi.
(3) Zaznamba iz drugega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške
knjige na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog
zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o
sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.
(4) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek
prepove razpolaganje z deleži, ki jih ima v družbah, davčni organ
nemudoma pošlje pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinško
depotni družbi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolžnosti
vpišeta v predpisan register.
(5) Vpis iz četrtega odstavka tega člena se izbriše iz zadevnega
registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog
zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o
sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.
(6) Po izdaji začasnega sklepa za zavarovanje, s katerim se
zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi
premičninami, davčni organ nemudoma vloži zahtevo za vpis v
register neposestnih zastavnih pravic oziroma v slovenski ladijski
register ali v register zrakoplovov. Upravljavec registra po uradni
dolžnosti izda potrdilo o vpisu.
(7) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz registra na
predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za
davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu
instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.
120. člen
(dodatno ali novo zavarovanje oziroma nadomestitev že sprejetega
zavarovanja)
(1) Če davčni organ ugotovi, da predloženi instrument zavarovanja
ne zagotavlja ali ne zagotavlja več na zanesljiv način ali
popolnoma izpolnitve ali plačila davčne obveznosti v predpisanih
rokih, zahteva da zavezanec za davek zagotovi dodatno zavarovanje,
ali da prvotno zavarovanje nadomesti z novim.
(2) Če zakon o obdavčenju ne določa drugače, zavezanec za davek
lahko predlaga davčnemu organu, da se že predloženo zavarovanje ali
začasni sklep, nadomesti z novim oziroma predloži instrument
zavarovanja. Davčni organ odobri zamenjavo oziroma nadomestitev
zavarovanja, če oceni, da je tudi novo zavarovanje ustrezno. V tem
primeru davčni organ razveljavi oziroma vrne prvotno zavarovanje
šele potem, ko začne učinkovati novo zavarovanje.
121. člen
(veljavnost zavarovanja)
(1) Zavarovanje velja do dneva izpolnitve oziroma plačila davčne
obveznosti.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena rok veljavnosti
instrumenta zavarovanja iz prvega odstavka 117. člena in 117.a
člena tega zakona ne more biti krajši od treh mesecev oziroma roka,
v katerem mora biti izpolnjena oziroma plačana davčna obveznost,
podaljšanega za 60 dni.
122. člen
(sprostitev zavarovanja)
(1) Zavarovanje se ne more sprostiti, dokler davčna obveznost, za
izpolnitev ali plačilo katere je bilo to zavarovanje predloženo, ne
ugasne, ali dokler bodoča davčna obveznost še lahko nastane. Ko
davčna obveznost ugasne ali ne more več nastati, davčni organ
zavarovanje nemudoma sprosti.
(2) Če izpolnitev ali plačilo davčne obveznosti delno ugasne ali v
določenem delu ne more več nastati, se zagotovljeno zavarovanje na
zahtevo upravičene osebe delno sprosti, razen če zadevni znesek
tega ne upravičuje.
123. člen
(poplačilo iz sredstev zavarovanja)
Če zavezanec za davek ne izpolni oziroma ne plača davčne obveznosti
v predpisanem roku, davčni organ unovči predloženi instrument
zavarovanja.
124. člen
(podrobnejši predpisi)
Minister, pristojen za finance, natančneje določi način predložitve
instrumenta zavarovanja, kriterije za določitev njegove višine ter
način sprostitve in unovčitve instrumenta zavarovanja.
5. podpoglavje
Zastaranje
125. člen
(zastaranje)
(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi
bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
(2) Pravica do odmere davka na promet nepremičnin in davka na
darilo zastara v desetih letih od dneva, ko bi bilo treba davek
napovedati, pravica do odmere davka na dediščine pa zastara v
desetih letih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(3) Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko
bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti
v davčnem nadzoru, teče relativni rok zastaranja pravice do
izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.
(4) Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni
bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal
oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo
ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati.
126. člen
(pretrganje in zadržanje zastaranja)
(1) Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno
dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je
zavezanec za davek obveščen.
(2) Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno
dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je
bil dolžnik obveščen.
(3) Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka pretrga vsako
uradno dejanje davčnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec
za davek opravi pri davčnem organu z namenom, da doseže vračilo
davka.
(4) Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je
pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa
ta zakon.
(5) Zastaranje pravice do izterjave se zadrži za čas, ko davčni
organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more
opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se
všteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.
(6) Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in
izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva,
ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do
izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas
zastaralnega roka.
(7) Ne glede na določbe o zastaranju pravice do vračila davka, za
davčni organ obveznost za vračilo davka preneha, ko poteče deset
let od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, razen v primeru, ko je
tožnik s tožbo uspel. V tem primeru se čas sodnih postopkov ne
šteje v čas zastaralnega roka.
126.a člen
(poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko)
(1) Ne glede na določbo šestega odstavka 126. člena tega zakona
davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni
dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice
do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
(2) Davčna obveznost iz prejšnjega odstavka preneha s poplačilom iz
prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku.
VIII. poglavje
Davčni nadzor
127. člen
(davčni nadzor)
(1) Davčni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem
zakonov o obdavčenju in tega zakona.
(2) Davčni nadzor obsega:
1. davčni nadzor davčnih obračunov;
2. davčni nadzor posameznega področja poslovanja in
3. davčni inšpekcijski nadzor.
128. člen
(načela davčnega nadzora)
(1) Davčni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme zavezanca
za davek.
(2) Davčni nadzor se mora nanašati predvsem na tista dejstva in
okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne
obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med
davčnimi obdobji.
129. člen
(davčni nadzor davčnih obračunov)
(1) Nadzor obračunov davka obsega:
1. nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti predlaganja obračunov davka
in
2. nadzor predloženih obračunov davka.
(2) V nadzoru po 1. točki prejšnjega odstavka davčni organ
preverja, ali so zavezanci za davek v skladu s tem zakonom ali
zakonom o obdavčenju predložili davčni obračun.
(3) V nadzoru po 2. točki prvega odstavka tega člena davčni
organ:
1. preverja popolnost, pravočasnost, formalne, logične in računske
pravilnosti obračunov davka ter zahtevkov za vračilo davka na
podlagi obračunov davka;
2. primerja podatke v obračunih davka s podatki iz drugih virov, ki
so znani davčnemu organu;
3. primerja podatke v obračunih davka z listinami in podatki v
poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek, ki se
vodijo v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
(4) Če davčni organ pri opravljanju nadzora iz drugega ali tretjega
odstavka tega člena ugotovi, da obračun davka ni bil predložen ali
da iz predloženega obračuna davka izhajajo možne nepravilnosti,
zavezanca za davek povabi, lahko tudi po telefonu, da v osmih dneh
od seznanitve z nepravilnostmi predloži obračun davka, popravljen
obračun davka oziroma predloži pojasnila oziroma dokazila v zvezi z
zadevo.
(5) O ustni izjavi oziroma drugih pomembnejših dejanjih se v
postopku nadzora po tem členu sestavi zapisnik, ki se vroči
zavezancu za davek. Na zapisnik lahko zavezanec za davek da
pripombe najkasneje v desetih dneh po vročitvi zapisnika, o čemer
mora biti zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se
lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred
iztekom roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O
podaljšanju roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni
dovoljeno. Zapisnika se ne sestavi, če zavezanec za davek v skladu
s prejšnjim odstavkom nepravilnosti odpravi.
(6) Po poteku roka za pripombe iz prejšnjega odstavka davčni organ
odmeri davek z odmerno odločbo po 84. členu tega zakona ali z
odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne
obveznosti. Če se pripombe zavezanca za davek v celoti upoštevajo
in ni podlage za spremembo davka, davčni organ izda sklep o
ustavitvi postopka.
(7) Če iz ugotovitev nadzora po tem členu izhaja, da je treba
dejansko stanje dodatno raziskati, lahko davčni organ opravi davčni
nadzor posameznega področja poslovanja, o čemer izda sklep, ali
davčni inšpekcijski nadzor.
130. člen
(davčni nadzor posameznega področja poslovanja)
(1) Davčni nadzor posameznega področja poslovanja obsega nadzor
posameznih dejanj zavezanca za davek za določeno področje
poslovanja.
(2) Če davčni organ pri opravljanju davčnega nadzora po tem členu
ugotovi nepravilnosti, sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu za
davek.
(3) K zapisniku iz prejšnjega odstavka lahko zavezanec za davek da
pripombe v desetih dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti
zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se lahko
podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred iztekom
roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O podaljšanju
roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni
dovoljeno.
(4) Če so v postopku nadzora po tem členu ugotovljene
nepravilnosti, davčni organ izda odmerno odločbo po 84. členu tega
zakona ali odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na
višino davčne obveznosti.
(5) Če v postopku nadzora po tem členu niso ugotovljene
nepravilnosti, davčni organ izda sklep o ustavitvi postopka.
(6) Če iz ugotovitev nadzora po tem členu izhaja, da je treba
poslovanje zavezanca za davek dodatno raziskati na več področjih
poslovanja zavezanca za davek oziroma v zvezi z enim ali več davkov
za eno ali več obdobij, lahko davčni organ opravi davčni
inšpekcijski nadzor.
131. člen
Črtan po 102. členu ZFU (Uradni
list RS, št. 25/14).
132. člen
(davčni inšpekcijski nadzor)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor obsega nadzor dveh ali več področij
poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več
obdobij.
(2) Davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancu za davek, ki
samostojno opravlja dejavnost, se lahko nanaša na vsa dejstva, ki
so pomembna za obdavčenje.
133. člen
(časovno obdobje davčnega inšpekcijskega nadzora)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do
odmere davka.
(2) Pri velikih gospodarskih družbah se davčni inšpekcijski nadzor
praviloma nadaljuje od zadnjega davčnega obdobja, za katerega je
bil opravljen predhodni davčni inšpekcijski nadzor.
(3) Pri pravnih osebah, ki niso velike gospodarske družbe, in pri
fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost,
obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna
obdobja, če gre za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma
poslovnemu letu, oziroma največ 36 mesecev, če gre za davčno
obdobje, ki ni enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu.
(4) Davčni inšpekcijski nadzor se lahko razširi tudi na druga
obdobja oziroma druge vrste davka, če obstaja sum zmanjšanja davčne
obveznosti zaradi neplačila davkov.
134. člen
(načelo izbire za davčni inšpekcijski nadzor)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se opravi na podlagi objektivnih
kriterijev, ki morajo upoštevati načelo enakomernega inšpekcijskega
nadziranja vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki
ga zavezanec za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih.
Objektivni kriteriji so pripravljeni zlasti na podlagi statističnih
metod, naključnega izbora in predhodnih ugotovitev v postopkih
nadzora.
(2) Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka davčni organ
pripravi letni načrt inšpekcijskega nadzora, ki je sestavljen
zlasti po velikosti in statusu zavezancev za davek, vrsti davka ter
vrsti inšpekcijskega nadzora glede na obseg nadzora. Letni načrt je
podlaga za izbor zavezancev za davek.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko v letni načrt
vključi tudi davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancih za davek na
predlog pristojnih državnih organov na podlagi ugotovitev iz
njihovih delovnih področij, ali če to narekujejo ugotovitve v
postopku davčnega nadzora.
(4) Zavezanec za davek nima pravice zahtevati določenega načina
izbora.
135. člen
(začetek davčnega inšpekcijskega nadzora)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se začne z vročitvijo sklepa o
davčnem inšpekcijskem nadzoru.
(2) Inšpektor lahko začne opravljati inšpekcijski nadzor po poteku
osmih dni od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v primeru, če
bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek
davčnega inšpekcijskega nadzora začne, ko inšpektor pri zavezancu
za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja davčnega
inšpekcijskega nadzora.
(4) Sklep iz prvega odstavka tega člena mora poleg drugih sestavin
v izreku vsebovati tudi:
1. obdobje obdavčenja, na katero se davčni inšpekcijski nadzor
nanaša;
2. vrste davkov oziroma predmet davčnega inšpekcijskega
nadzora;
3. opozorilo o pravici sodelovanja zavezanca za davek pri davčnem
inšpekcijskem nadzoru in o pravnih posledicah oviranja davčnega
inšpekcijskega nadzora.
(5) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe.
136. člen
Črtan po 28. členu ZDavP-2I
(Uradni list RS, št. 91/15).
137. člen
(kraj in čas davčnega inšpekcijskega nadzora)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih
zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v
poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne
knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri
njem, oziroma v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil zavezanec
za davek. Za ta namen mora dati zavezanec za davek na razpolago
primeren delovni prostor in potrebne pripomočke.
(2) Če poslovni prostor ni primeren za opravljanje davčnega
inšpekcijskega nadzora, ali če obstajajo drugi razlogi, kot na
primer narava dejavnosti zavezanca za davek, se inšpekcijski nadzor
lahko na predlog zavezanca za davek, ali po odločitvi davčnega
organa, opravlja v prostorih davčnega organa.
(3) Davčni inšpekcijski nadzor se ne opravlja v stanovanjskih
prostorih, ki jih zavezanec za davek ni določil kot svoj sedež ali
poslovni prostor.
(4) Če zavezanec za davek, njegov zastopnik ali pooblaščenec ali
zaposleni pri zavezancu za davek ovira pooblaščeno osebo pri
pregledu, lahko uradna oseba zahteva, da se le-ta odstrani.
(5) Če uradna oseba pri opravljanju nalog davčnega inšpekcijskega
nadzora naleti na fizični odpor, ali če tak odpor pričakuje, lahko
zahteva pomoč policije.
(6) Policisti nudijo pomoč pooblaščenim osebam v skladu z zakonom,
ki ureja policijo.
(7) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnem delovnem
času. Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi izven
poslovnega delovnega časa, če:
1. zavezanec za davek na to pristane, ali
2. je to nujno potrebno zaradi namena davčnega inšpekcijskega
nadzora.
138. člen
(sodelovanje zavezanca za davek v davčnem inšpekcijskem
nadzoru)
(1) Zavezanec za davek mora sodelovati pri ugotavljanju dejanskega
stanja, ki je pomembno za obdavčenje.
(2) Uradna oseba na začetku davčnega inšpekcijskega nadzora opozori
zavezanca za davek, da lahko imenuje osebo za dajanje podatkov in
pojasnil.
139. člen
(pravica zavezanca za davek do informacij)
Uradna oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, mora
zavezanca za davek pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora
poučiti o pravici zavezanca za davek, da je prisoten pri davčnem
inšpekcijskem nadzoru in, da je tekoče obveščen o pomembnih
dejstvih in dokazih v inšpekcijskem nadzoru ter med postopkom,
razen če to onemogoča potek ali namen davčnega inšpekcijskega
nadzora, obveščati zavezanca za davek o pomembnih dejstvih in
dokazih in vse to navesti v zapisnik.
140. člen
(zapisnik)
(1) Davčni organ v desetih dneh po končanem davčnem inšpekcijskem
nadzoru sestavi zapisnik, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik
vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in
okoliščine, pomembne za odločbo. V zapisniku se zavezanca za davek
opozori glede možnosti in upoštevanja novih dejstev in dokazov iz
drugega odstavka tega člena. Na zapisnik lahko zavezanec za davek
da pripombe najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer
mora biti zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se
podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred iztekom
roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O podaljšanju
roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni
dovoljeno.
(2) Zavezanec za davek lahko v pripombah k zapisniku iz prvega
odstavka tega člena predlaga nova dejstva in dokaze, vendar mora
obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Davčni
organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb, če te
vplivajo na višino davčne obveznosti. Nova dejstva in dokazi se
upoštevajo le, če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih
zavezanec za davek upravičeno ni mogel navesti ter predložiti pred
izdajo zapisnika. Glede vročanja in vlaganja pripomb k dodatnemu
zapisniku se uporablja prvi odstavek tega člena.
140.a
člen
(predložitev davčnega obračuna v postopku davčnega
inšpekcijskega nadzora)
(1)
Davčni zavezanec, ki se strinja z ugotovitvami iz zapisnika po
prvem odstavku 140. člena tega zakona, lahko v 20. dneh po vročitvi
zapisnika iz prvega odstavka 140. člena tega zakona predloži davčni
obračun oziroma popravljen davčni obračun, ter hkrati plača davek,
ugotovljen v predloženem davčnem obračunu oziroma popravljenem
davčnem obračunu, skupaj z obrestmi od poteka roka za plačilo do
predložitve davčnega obračuna oziroma popravljenega davčnega
obračuna. Obrestna mera znaša 5 % letno.
(2)
Davčni zavezanec na posebni prilogi, ki je sestavni del tako
predloženega obračuna, prikaže tudi premalo obračunane davke,
skupaj z obrestmi iz prejšnjega odstavka.
(3)
Davčni zavezanec lahko davčni obračun oziroma popravljen obračun iz
prvega odstavka tega člena v postopku davčnega inšpekcijskega
nadzora predloži samo enkrat.
(4) Če je predložen davčni obračun v skladu z ugotovitvami davčnega
inšpekcijskega nadzora in so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega
odstavka tega člena, se davčni inšpekcijski postopek ustavi s
sklepom. V tem primeru se davčni nadzor področja poslovanja ali
davkov za davčno obdobje, ki je bil že predmet davčnega
inšpekcijskega nadzora ne more ponoviti, razen, če davčni organ
izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove
dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in
uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odmere davka, če bi
bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v davčnem
inšpekcijskem nadzoru.
141. člen
(izdaja odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru)
(1) Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda
odločbo o odmeri po 84. členu tega zakona oziroma odločbo o
ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne
obveznosti.
(2) Od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora do izdaje
odločbe ne sme preteči več kot šest mesecev, razen v primerih:
1. inšpiciranja povezanih oseb,
2. inšpiciranja zavezancev za davek, ki so zavezani k reviziji
letnih poročil oziroma,
3. ugotavljanja davčne osnove z oceno,
4. ko zavezanec za davek davčnemu organu ne predloži dokumentacije,
ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega inšpekcijskega nadzora
ali ovira davčni inšpekcijski nadzor,
5. sočasnega davčnega nadzora, ki hkrati poteka v več državah
članicah EU.
(3) Iz razlogov iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena,
od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, do izdaje odločbe
ne sme preteči več kot devet mesecev.
(4) Iz razlogov iz 4. in 5. točke drugega odstavka tega člena,
omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo.
(5) Glede ugotovitev in dejanj, opravljenih v davčnem inšpekcijskem
nadzoru, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, se nadzor ne
more ponoviti.
TRETJI DEL
DAVČNA IZVRŠBA
I. poglavje
Splošno
1. podpoglavje
Skupne določbe
142. člen
(načela davčne izvršbe)
(1) Davčni organ je dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe,
ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je
treba izterjati.
(2) Pri opravljanju davčne izvršbe je davčni organ dolžan
upoštevati osebno dostojanstvo zavezanca za davek, ki dolguje
davek, in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj
neugodna.
143. člen
(začetek davčne izvršbe)
(1) Če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom, davčni organ
začne davčno izvršbo.
(2) Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni
izvršbi (v nadaljnjem besedilu: sklep o izvršbi).
144. člen
(predmet davčne izvršbe)
(1) Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali
premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Če
je izvršba na določeno premoženje ali premoženjsko pravico z
zakonom omejena, je to premoženje ali premoženjska pravica lahko
predmet izvršbe v delu, ki presega zakonsko določene omejitve.
(2) Za izterjavo davka je dovoljeno seči tudi na vse vrste posojil
in predplačil, ki jih dolžnik prejme od tretjih oseb.
145. člen
(izvršilni naslovi)
(1) Davčna izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova.
(2) Izvršilni naslovi iz prvega odstavka tega člena so:
1. izvršljiva odločba o odmeri davka;
2. izvršljiv obračun davka;
3. izvršljiva tuja odločba, ali drug ustrezen akt, ki ima naravo
izvršilnega naslova, in ga davčni organ prejme v izvršbo na podlagi
četrtega dela tega zakona;
4. izvršljiv sklep davčnega organa;
5. izvršljiv plačilni nalog;
6. izvršljiva odločba o prekršku;
7. izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov;
8. izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov;
9. seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen
izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in
zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej;
10. izvršljiv sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu,
ki se nanaša na davke in druge dajatve, ki se skladno z davčnimi
predpisi štejejo za davek;
11. izvršljiv notarski zapis, s katerim je bila v zavarovanje
plačila davčne obveznosti ustanovljena zastavna pravica na
premičnini.
(3) Obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka
po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.
146. člen
(izvršilni naslov, ko je davčni organ pristojen za izterjavo
drugih obveznosti)
(1) Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne
nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni
nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki
ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (v nadaljnjem
besedilu: predlagatelj izvršbe).
(2) Izvršilni naslov za obveznosti iz prejšnjega odstavka je tudi
seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezni
izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek obveznosti
in zamudnih obresti za vsako vrsto obveznosti posebej.
(3) Če je od terjatev, ki jih predlagatelj izvršbe pošlje davčnemu
organu v izterjavo, treba obračunati tudi zamudne obresti, mora
predlagatelj izvršbe obračunati zamudne obresti do dneva izdaje
predloga. K predlogu mora priložiti obračun zamudnih obresti. Od
dneva izdaje predloga davčni organ obračuna zamudne obresti po
davčnih predpisih.
(4) Predlagatelj izvršbe pošlje davčnemu organu predlog za izvršbo
v elektronski obliki. Podatke, ki morajo biti vsebovani v predlogu,
ter podrobnejši način izmenjave podatkov predpiše minister,
pristojen za finance.
(5) Če se podatki za izvršbo pošiljajo v elektronski obliki, je
predlagatelj izvršbe odgovoren, da pošilja le podatke, ki se
nanašajo na izvršljive izvršilne naslove. Predlagatelj izvršbe mora
davčnemu organu na njegovo zahtevo takoj poslati kopijo izvršilnega
naslova.
147. člen
(seznam premoženja)
(1) Davčni organ sme zaradi oprave davčne izvršbe zahtevati, da
davčni dolžnik predloži seznam svojega premoženja skupaj z dokazili
o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju (v
nadaljnjem besedilu: seznam premoženja).
(2) Dolžnik mora na seznamu premoženja iz prvega odstavka tega
člena navesti:
1. celotno premoženje dolžnika;
2. vsa odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v letu ali po
letu, v katerem je nastala obveznost plačila davka, z dejanjem ali
opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb,
oziroma v korist zakonca oziroma osebe, s katero dolžnik živi v
življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko
zvezo, oziroma v korist osebe, s katero dolžnik živi v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvnega sorodnika
v ravni vrsti ali stranski vrsti do vključno četrtega kolena, ali
sorodnika v svaštvu do vključno četrtega kolena;
3. vsa neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih
daril, nagradnih daril ali daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna
premoženjskim možnostim dolžnika, izvršena v letu ali po letu, v
katerem je nastala obveznost plačila davka.
(3) Dolžnik mora predložiti seznam premoženja v roku, ki mu ga
določi davčni organ. Davčni organ mora dolžnika opozoriti na
posledice, če ne predloži seznama premoženja, oziroma ne navede
popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju.
148. člen
(poroštvo)
(1) Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta
izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje
neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v
letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do
vrednosti tako pridobljenega premoženja. Davek se lahko izterja
tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika
izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil
plačilu davka.
(2) Davek se lahko izterja tudi od članov kmečkega gospodinjstva,
če ugotavlja davčno osnovo v skladu z drugim odstavkom 47. člena
ZDoh-2, za katere se v skladu z 69. členom ZDoh-2 šteje, da
opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ali so
lastniki osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti kmečkega gospodinjstva, ali so obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti. Ta odstavek se uporablja za davke, ki se nanašajo na
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, drugo kmetijsko
dejavnost ter dopolnilno dejavnost kmečkega gospodinjstva, razen za
poračun dohodnine na letni ravni, če kmečko gospodinjstvo ugotavlja
davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih
odhodkov.
(3) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član, za katerega
se šteje: zakonec dolžnika, oseba, s katero dolžnik živi v dalj
časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot
zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica, s katerim dolžnik
živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki
ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok,
posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero dolžnik živi v
dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice
kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba
živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki
ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, prednik ali
potomec dolžnika ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali
potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma
polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji.
(3) Povezana oseba po tem zakonu je
družinski član, za katerega se šteje: zakonec dolžnika ali oseba, s
katero dolžnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki
ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake
pravne posledice kot zakonska zveza, otrok, posvojenec in pastorek
ali otrok osebe, s katero dolžnik živi v dalj časa trajajoči
življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza,
prednik ali potomec dolžnika ali njegovega zakonca, zakonec
prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in
sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in
posvojitelji.
(4) Poleg oseb iz prejšnjega odstavka, sta povezani osebi tudi:
– pravni osebi, ki sta povezani v kapitalu, upravljanju ali nadzoru
tako, da ima ena pravna oseba neposredno ali posredno v lasti
najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi pravni
osebi ali obvladuje drugo pravno osebo na podlagi pogodbe na način,
ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;
– pravni osebi, če imajo iste pravne osebe, fizične osebe ali
njihovi družinski člani v obeh pravnih osebah neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih
pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se
razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;
– pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima
fizična oseba, ki opravlja dejavnost ali njen družinski član v
pravni osebi najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali
obvladuje pravno osebo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje
od razmerij med nepovezanimi osebami;
– pravna oseba in njen družbenik, član organa vodenja ali nadzora
in njihov družinski član.
(5) Davek se izterja iz premoženja povezane osebe, ki je imela ta
položaj v času pridobitve premoženja.
(6) Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka,
odtujil premoženje, se tak pravni posel lahko izpodbija pred
sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, v dveh
letih od dejanja za odplačne pravne posle in petih letih od dejanja
za neodplačne pravne posle.
149. člen
(znesek, do katerega se davčna izvršba ne začne)
Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka, razen v primeru iz
146. člena tega zakona, ne presega 25 eurov.
150. člen
Črtan po 11. členu ZDavP-2H
(Uradni list RS, št. 90/14).
151. člen
(sestavine izreka sklepa o izvršbi)
Izrek sklepa o izvršbi mora vsebovati:
1. osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež dolžnika;
2. davčno številko dolžnika;
3. izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost;
4. znesek davka in pripadajoče obresti;
5. sredstvo in predmet davčne izvršbe;
6. stroške davčne izvršbe;
7. osebno ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež delodajalca
oziroma izplačevalca dohodkov, ponudnika plačilnih storitev v
primeru, da so sredstva davčne izvršbe denarna sredstva dolžnika in
dolžnikovega dolžnika v primeru drugih terjatev dolžnika;
8. državo rezidentstva, njegovo identifikacijsko številko ali
rojstne podatke, če je dolžnik tujec.
152. člen
(stroški davčne izvršbe)
(1) Dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena stroške davčne izvršbe, za
katero se dokaže, da ni bila upravičena, plača davčni organ, ki je
izdal sklep o izvršbi. V tem primeru davčni organ povrne dolžniku
stroške davčne izvršbe v 30 dneh od dneva, ko je ugotovil, da
izvršba ni bila upravičena.
(3) V primeru izterjave obveznosti iz 156. člena tega zakona nosi
stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe.
(4) Minister, pristojen za finance, določi višino stroškov davčne
izvršbe.
153. člen
(odlog davčne izvršbe)
(1) Če je davčni organ ali drug pristojni organ, v skladu s tem
zakonom, zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom, pred začetkom
davčne izvršbe dolžniku dovolil odlog oziroma obročno plačilo
davka, se šteje, da je za čas odloga oziroma obročnega plačila
odložen tudi začetek davčne izvršbe.
(2) Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne
nedavčne obveznosti, je za odločanje o odlogu davčne izvršbe
pristojen predlagatelj izvršbe iz 146. člena tega zakona.
154. člen
(zadržanje davčne izvršbe)
(1) Davčni organ s sklepom zadrži že začeti postopek davčne izvršbe
za čas:
1. ko je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka v
skladu s tem zakonom, z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom, in
sicer za čas odloga oziroma obročnega plačevanja,
2. do vročitve odločbe oziroma sklepa o pritožbi iz četrtega
odstavka 157. člena tega zakona oziroma do pravnomočnosti akta,
izdanega v postopku iz tretjega odstavka 158. člena tega zakona,
oziroma do odločitve o zadevi, če izpodbijanje akta iz 240. člena
tega zakona zadrži izvršbo.
(2) Posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka
davčne izvršbe, razen rubeža na dolžnikove denarne prejemke in
dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah,
ostanejo v veljavi.
155. člen
(ustavitev davčne izvršbe)
(1) Davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s
sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če:
1. je davek plačan;
2. davčna izvršba ni dovoljena;
3. se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, porok ali
garant;
4. predlagatelj izvršbe iz 146. člena tega zakona ali organ države
prosilke v primerih iz četrtega dela tega zakona umakne zahtevo za
izvršbo;
5. je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen
izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti;
6. je pravica do davčne izvršbe zastarala;
7. davek, ki se izterjuje, ugasne na drug način.
(2) Davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi
oziroma razveljavi že izvršena dejanja v postopku davčne
izvršbe.
156. člen
(uporaba tega dela zakona)
Davčni organ postopa v skladu s tem delom zakona tudi, kadar na
podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih
nedavčnih obveznosti.
2. podpoglavje
Pravna sredstva
157. člen
(pritožba zoper sklep o izvršbi)
(1) Zoper sklep o izvršbi je dovoljena pritožba.
(2) Pritožbo se vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri
davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi.
(3) Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena davčni organ po uradni
dolžnosti do odločitve o pritožbi zadrži začeto davčno izvršbo, če
oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.
(5) Če se
pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je dolžniku – fizični osebi
odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun
obresti znaša 2 % letno.
(6) Če se pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je dolžniku, ki ni
fizična oseba, odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera
za izračun obresti znaša 2 % letno oziroma je v višini referenčne
obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska
komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %.
(7) S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega
izvršilnega naslova.
158. člen
(ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi)
(1) Kdor izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe
pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o
izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Ugovor se
lahko vloži do konca davčne izvršbe.
(2) Če davčni organ oceni, da pravica osebe iz prejšnjega odstavka,
ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v
8 dneh od vročitve sklepa iz četrtega odstavka tega člena pri
sodišču vloži tožbo zoper davčni organ da je davčna izvršba na
predmet izvršbe nedopustna. Če oseba ne predloži dokaza o vložitvi
tožbe, se davčna izvršba nadaljuje.
(3) Z vložitvijo tožbe iz prejšnjega odstavka se zadrži prodaja
spornih zarubljenih stvari, in sicer do zaključka postopka pred
sodiščem. Sodišče o tožbi po tem členu odloča prednostno.
(4) Davčni organ odloči o ugovoru s sklepom.
II. poglavje
Davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva
in na dolžnikove denarne terjatve
1. podpoglavje
Izvzetje in omejitve predmetov davčne izvršbe
159. člen
(denarni prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe)
Iz davčne izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po
predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega
dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu
otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za
nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom
ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno
izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo
duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek
pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem
razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo
socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo
humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja
humanitarne organizacije;
10. oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v
rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške
dejavnosti;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali
škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali
fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče
ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na
podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot
oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah,
razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 –
ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 –
odl. US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona
o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12,
96/13, 29/14 – odl. US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike
zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja
zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni,
invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki
ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski
sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje
invalidov;
15. prejemki iz naslova veteranskega dodatka po zakonu, ki ureja
varstvo vojnih veteranov;
16. prejemki iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost
in invalidskega dodatka po zakonu, ki ureja vojne invalide.
160. člen
(omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke)
(1) Na
dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno
izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da
dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače po
zakonu, ki ureja minimalno plačo, če dolžnik preživlja družinskega
člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi
znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja
dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja
socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne
pomoči.
(2)
Samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno
opravlja dejavnost mora pri davčni izvršbi ostati znesek v višini
76 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, če pa
preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati
po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo,
ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja
socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne
pomoči.
(3)
Upravičenost do višje omejitve zaradi preživljanja družinskega
člana ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu, izkazuje
dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.
(4) Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže z upoštevanjem
omejitev za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme
prejemke za več preteklih mesecev, izvrševalec sklepa o izvršbi
upošteva omejitve za vsak posamezni mesec.
160.a člen
(nadomestilo izvrševalca sklepa o izvršbi)
Če izvrševalec sklepa o izvršbi dolžniku zaračunava posebno
nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali
zavarovanju, tega nadomestila ne sme poravnati iz prejemkov, ki so
po 159. členu tega zakona iz izvršbe izvzeti, v primeru izvršbe na
prejemke, na katere je po 160. členu tega zakona izvršba omejena,
pa ne iz zneska, ki ne presega višine 76% minimalne plače.
2. podpoglavje
Davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika
161. člen
(vročitev sklepa o izvršbi)
Sklep o izvršbi na denarne prejemke vroči davčni organ dolžniku in
delodajalcu oziroma izplačevalcu prejemkov.
162. člen
(rubež denarnih prejemkov)
(1) Na podlagi sklepa o izvršbi se na dan vročitve sklepa
delodajalcu oziroma izplačevalcu opravi rubež denarnih
prejemkov.
(2) S sklepom iz 161. člena tega zakona se dolžniku zarubi del
denarnih prejemkov do višine dolgovanega davka, pri čemer se
upoštevajo izvzetja in omejitve iz 159. in 160. člena tega zakona,
in delodajalcu oziroma izplačevalcu prepove njihovo izplačilo.
Delodajalcu oziroma izplačevalcu se prav tako naloži, da del
denarnih prejemkov, ki je naveden v sklepu o izvršbi, vplača
oziroma vplačuje na predpisane račune do poplačila dolgovanega
davka.
(3) Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje denarnih prejemkov,
do katerega je prišlo po vročitvi sklepa.
163. člen
(sprememba delodajalca oziroma izplačevalca)
Če dolžnik ne prejema več denarnih prejemkov pri delodajalcu
oziroma izplačevalcu, kateremu je bil vročen sklep o izvršbi, mora
delodajalec oziroma izplačevalec o tem takoj obvestiti davčni
organ.
164. člen
(ugovor delodajalca oziroma izplačevalca)
(1) Delodajalec oziroma izplačevalec lahko pri davčnem organu, ki
je izdal sklep o izvršbi, ugovarja zoper sklep o izvršbi v osmih
dneh po njegovem prejemu, in sicer samo iz razloga, da dolžnik pri
njem ne prejema denarnih prejemkov.
(2) Prepozen ugovor davčni organ s sklepom zavrže.
(3) Če davčni organ ugotovi, da je ugovor utemeljen, z novim
sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija. Če davčni
organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge
stopnje.
(4) Ugovor zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove
izvršitve.
165. člen
(odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo)
(1) Če delodajalec oziroma izplačevalec ne ravna po sklepu o
izvršbi, se davek do višine rubljivih denarnih prejemkov izterja od
njega. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži
delodajalcu oziroma izplačevalcu, da davek v 15 dneh plača na
predpisane račune.
(2) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena se lahko
delodajalec oziroma izplačevalec pritoži v osmih dneh od
vročitve.
(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Ne glede na četrti odstavek 164. člena tega zakona in prvi
odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o
ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper delodajalca oziroma
izplačevalca, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem
odloči davčni organ s sklepom.
3. podpoglavje
Davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma
hranilnicah
166. člen
(vročitev sklepa o izvršbi, pravnih aktov in dokumentov)
(1) Sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri
bankah ali hranilnicah, vroči davčni organ dolžniku ter bankam
oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva
oziroma odprte račune.
(2) Na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah
in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz
davčne izvršbe (159. člen), oziroma je davčna izvršba nanje omejena
(160. člen), ni mogoče seči z davčno izvršbo, v kolikor gre za
prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le
z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
(3) Sklep o izvršbi iz prvega odstavka tega člena se bankam oziroma
hranilnicam vroči prek informacijskega sistema za vročanje sklepov
o izvršbi, ki ga upravlja davčni organ (v nadaljnjem besedilu:
informacijski sistem za vročanje). Sklep se vroči v obliki overjene
elektronske kopije sklepa (v nadaljnjem besedilu: sklep o izvršbi v
elektronski obliki). Elektronsko kopijo sklepa overi informacijski
sistem za vročanje z varnim elektronskim podpisom davčnega
organa.
(4) Davčni organ vroči sklep o izvršbi v elektronski obliki tako,
da ga pošlje v informacijski sistem za vročanje. Banka oziroma
hranilnica prevzame sklep o izvršbi v elektronski obliki, tako da z
varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom podpiše
vročilnico. Sklep o izvršbi v elektronski obliki, ki ga davčni
organ do 12. ure delovnega dne pošlje v informacijski sistem za
vročanje, se šteje za vročenega ob 12. uri tega dne. Sklep o
izvršbi v elektronski obliki, ki ga davčni organ pošlje v
informacijski sistem za vročanje po 12. uri, se šteje za vročenega
banki oziroma hranilnici naslednji delovni dan na način, kot je to
urejeno v tem členu.
(5) Banka oziroma hranilnica mora sklep o izvršbi v elektronski
obliki, ki je vročen po prejšnjem odstavku, izvršiti najpozneje do
17. ure.
(6) Davčni organ preko informacijskega sistema za vročanje vroča
banki oziroma hranilnici tudi druge pravne akte in pošilja
dokumente, izdane v postopku davčne izvršbe na dolžnikova denarna
sredstva pri bankah oziroma hranilnicah.
(7) Banka oziroma hranilnica davčnemu organu v zvezi s prejetim
sklepom o izvršbi pošlje v informacijski sistem za vročanje
dokumente in druge informacije o izvajanju davčne izvršbe.
(8) Banka oziroma hranilnica lahko določi drugo banko oziroma
hranilnico kot pooblaščenko za vročitve sklepov o izvršbi v
elektronski obliki, drugih pravnih aktov in dokumentov po tem
členu.
(9) Minister, pristojen za finance, za uporabo v informacijskem
sistemu za vročanje podrobneje predpiše vsebino, obliko in način
vročanja sklepov o izvršbi v elektronski obliki, drugih pravnih
aktov, dokumentov in informacij iz šestega in sedmega odstavka tega
člena. Pred sprejetjem predpisa iz prejšnjega stavka pridobi
minister soglasje informacijskega pooblaščenca glede ustreznosti
zavarovanja osebnih podatkov v informacijskem sistemu za vročanje
in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov glede na druge pravne
akte, dokumente in informacije.
(10) Če zaradi tehničnih težav informacijskega sistema za vročanje
ni mogoče vročanje po tem členu, se vročitev sklepa o izvršbi,
drugih pravnih aktov in dokumentov v izvirni fizični obliki opravi
v skladu s 85. členom tega zakona.
167. člen
(rubež in prenos sredstev)
(1) Davčna izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na
računih pri bankah oziroma hranilnicah, se opravi tako, da se s
sklepom o izvršbi banki oziroma hranilnici naloži, da na dan
prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine davka,
navedenega v sklepu o izvršbi, in prenese dolžnikova denarna
sredstva na predpisane račune.
(2) V primeru, da ima dolžnik račune pri več bankah oziroma
hranilnicah, pošlje davčni organ sklep o izvršbi vsem tem bankam
oziroma hranilnicam, ki morajo dolžnikova denarna sredstva zarubiti
do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi in jih takoj prenesti na
račun dolžnika pri banki oziroma hranilnici, ki je v sklepu o
izvršbi navedena prva.
(3) Ko banka oziroma hranilnica, ki je prva navedena v sklepu o
izvršbi, po prejemu sredstev v skladu z drugim odstavkom tega člena
ugotovi, da sredstva na računu dolžnika zadostujejo za izvršitev
sklepa o izvršbi, obvesti ostale banke oziroma hranilnice, da
prenehajo z nadaljnjim rubežem denarnih sredstev. O tem nemudoma
obvesti tudi davčni organ in izvrši prenos sredstev na predpisane
račune v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko davčni
organ naslovi sklep o izvršbi le na banke oziroma hranilnice, pri
katerih obstaja največja možnost za poplačilo davka.
168. člen
(sporočanje podatkov v zvezi z nezmožnostjo izvrševanja sklepa o
izvršbi in obveznost banke oziroma hranilnice, če sklepa ni mogoče
pravočasno izvršiti)
(1) Če v času, ko se banki oziroma hranilnici vroči sklep o
izvršbi, dolžnik pri njej nima denarnih sredstev ali jih nima
dovolj za poplačilo davka, obdrži banka oziroma hranilnica sklep v
evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo ali dodatno
izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika.
(2) Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ali delnem plačilu
po sklepu o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega rubljivega
priliva denarnih sredstev ali če se račun dolžnika zapre, banka
oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, ki je izdal
sklep.
(3) Če ima dolžnik pri banki oziroma hranilnici denarna sredstva, s
katerimi ne more razpolagati, banka oziroma hranilnica na dan
prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva, davčni
organ pa obvesti o višini sredstev in datumu sprostitve. Banka
oziroma hranilnica poplača davčni dolg z dnem, ko dolžnik pridobi
pravico razpolagati z denarnimi sredstvi.
(4) Banka oziroma hranilnica mora v osmih dneh po prejemu sklepa
obvestiti davčni organ, da dolžnik pri njej na dan prejema sklepa
nima odprtega računa oziroma denarnih sredstev, s katerimi ne more
razpolagati.
169. člen
Črtan po 44. členu ZDavP-2I
(Uradni list RS, št. 91/15).
170. člen
(odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo)
(1) Če banka oziroma hranilnica ne ravna po sklepu o izvršbi, se
davek do višine rubljivih denarnih sredstev dolžnika izterja od
nje. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži banki
oziroma hranilnici, da davek v 15 dneh plača na predpisane
račune.
(2) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena se lahko banka
oziroma hranilnica pritoži v osmih dneh od vročitve odločbe.
(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni organ s sklepom
odloži začetek davčne izvršbe zoper banko oziroma hranilnico, če
oceni, da bi bilo pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega
člena mogoče ugoditi.
171. člen
(smiselna uporaba določb)
166. do 170. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za
davčno izvršbo na dolžnikove denarne terjatve do ponudnikov
plačilnih storitev.
4. podpoglavje
Davčna izvršba na druge denarne terjatve dolžnika
172. člen
(vročitev sklepa o izvršbi)
Sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika davčni organ vroči
dolžniku in dolžnikovemu dolžniku.
173. člen
(rubež denarnih terjatev)
(1) S sklepom o izvršbi se dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do
svojega dolžnika do višine njegovega davka, dolžnikovemu dolžniku
pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane
račune.
(2) Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi
vročen dolžnikovemu dolžniku.
174. člen
(ugovor dolžnikovega dolžnika)
(1) Dolžnikov dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja v osmih
dneh po prejemu sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep.
(2) V svojem ugovoru dolžnikov dolžnik lahko ugovarja, da dolžniku
ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo
in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.
(3) Prepozen ugovor davčni organ s sklepom zavrže.
(4) Če davčni organ ugotovi, da je ugovor utemeljen, z novim
sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija. Če davčni
organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge
stopnje.
(5) Ugovor zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove
izvršitve.
175. člen
(odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo)
(1) Če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi, se davek
izterja od njega. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero
naloži dolžnikovemu dolžniku, da v 15 dneh plača znesek, ki je enak
znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi
plačati na predpisane račune.
(2) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena se lahko dolžnikov
dolžnik pritoži v osmih dneh od vročitve odločbe.
(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Ne glede na peti odstavek 174. člena tega zakona in prvi
odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o
ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika,
če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem odloči davčni
organ s sklepom.
III. poglavje
Davčna izvršba na premičnine
1. podpoglavje
176. člen
Črtan po 46. členu ZDavP-2I
(Uradni list RS, št. 91/15).
2. podpoglavje
Oprostitve in omejitve glede predmeta davčne izvršbe
177. člen
(predmeti, izvzeti iz davčne izvršbe)
(1) Predmeti, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, so:
1. obleka, obutev, perilo, posteljnina, posoda, pohištvo,
štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo
potrebne stvari ter drugi predmeti za osebno rabo, če so nujni
dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
2. hrana in kurjava, če so nujni dolžniku in članom njegovega
gospodinjstva za šest mesecev;
3. delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne
priprave, ki so dolžniku kmetu oziroma kmetici nujni za opravljanje
kmetijske dejavnosti, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu
in krma za živino za štiri mesece;
4. redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja,
poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi
spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
5. medicinsko-tehnični pripomočki, ki so dolžniku potrebni za
zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo in so opredeljeni v
pravilih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
6. gasilska zaščitna in reševalna oprema ter druga sredstva za
zaščito, reševanje in pomoč.
(2) Poštna pošiljka ali poštno nakazilo, naslovljeno na dolžnika,
ne more biti predmet davčne izvršbe, dokler mu ni vročeno.
178. člen
(omejitve davčne izvršbe proti pravnim osebam in posameznikom,
ki samostojno opravljajo dejavnost)
(1) Davčne izvršbe proti pravnim osebam, samostojnim podjetnikom
posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost,
ni mogoče izvršiti na stroje, orodje in druge delovne priprave, v
kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove
dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in
pogonsko gorivo, v kolikor ne presegajo količine, potrebne za
trimesečno povprečno proizvodnjo.
(2) Če dolžnik davka ne plača v šestih mesecih od dneva zapadlosti,
se davek ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko izterja tudi
iz sredstev, s katerimi opravlja dejavnost, če se je v tem času
brez uspeha poskušala opraviti davčna izvršba iz dohodkov in
drugega premoženja.
3. podpoglavje
Rubež, cenitev in prodaja premičnin
179. člen
(način davčne izvršbe na premičninah)
(1) Davčna izvršba na premičninah se opravi z rubežem, cenitvijo in
s prodajo premičnin.
(2) Rubež, cenitev in prodajo premičnin opravi davčni organ, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
180. člen
(vročitev sklepa o izvršbi na premičninah)
(1) Pred začetkom rubeža davčni organ vroči dolžniku sklep o
izvršbi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se rubež lahko opravi tudi, če
dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi v skladu s prejšnjim
odstavkom, ker bi bil ogrožen namen davčne izvršbe. V tem primeru
se sklep o izvršbi vroči dolžniku po opravljenem rubežu.
(3) Davčni organ je o opravljenem rubežu dolžan obvestiti dolžnika,
če dolžnik pri njem ni bil navzoč.
181. člen
(rubež premičnin)
Zarubiti se smejo premičnine, ki so v lasti oziroma posesti
dolžnika.
182. člen
(ugovor dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje
osebe)
(1) Če dolžnik izjavi, da so zarubljene premičnine last tretje
osebe, vendar za to nima dokazov, lahko uradna oseba zarubi tudi te
premičnine.
(2) Uradna oseba mora opozoriti tretjo osebo, da lahko v osmih dneh
po opozorilu predloži dokaze o lastništvu oziroma drugi pravici na
zarubljeni premičnini. Izjavo dolžnika iz prvega odstavka tega
člena in opozorilo iz prvega stavka tega odstavka je treba vpisati
v zapisnik o rubežu.
(3) Če uradna oseba predloženi dokaz iz drugega odstavka tega člena
ne šteje za verodostojnega ali zadostnega, napoti osebo, ki je
dokaz predložila, da v osmih dneh vloži pri sodišču tožbo zoper
davčni organ na ugotovitev lastninske pravice. Če oseba iz drugega
odstavka tega člena ne predloži dokaza, da je vložila tožbo pred
sodiščem v predpisanem roku, se davčna izvršba nadaljuje.
(4) Z vložitvijo tožbe iz tretjega odstavka tega člena se zadrži
prodaja spornih zarubljenih stvari, in sicer do zaključka postopka
pred sodiščem. Sodišče odloča o tožbi po tem členu prednostno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ lahko proda sporne
zarubljene stvari pred koncem postopka pred sodiščem, če:
– gre za hitro pokvarljivo blago;
– je hramba povezana z nesorazmernimi stroški ali
– se vrednost premičnine zmanjšuje.
(6) Davčni organ tretji osebi povrne prejeto kupnino z zamudnimi
obrestmi po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o
neupravičeni pridobitvi, če je s pravnomočno sodno odločbo
ugotovljena lastninska pravica tretje osebe na premičnini, prodani
po prejšnjem odstavku.
183. člen
(rubež blaga, ki je predmet kršitev)
Če davčna obveznost nastane zaradi kršitev predpisov o obdavčenju,
se za poplačilo tega davka zarubi blago, ki je predmet kršitve,
vendar le, če to blago ni bilo zaseženo ali odvzeto v skladu z
zakonom, ki ureja prekrške, ali z drugim zakonom.
184. člen
(rubež)
(1) Z davčno izvršbo je mogoče seči na vse dolžnikove premičnine,
razen na predmete, ki so iz davčne izvršbe izvzeti.
(2) Če dolžnik noče sam odpreti poslovnih prostorov ali drugih
prostorov, namenjenih za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje
dohodkov, in pokazati premičnine, ki se nahajajo v teh prostorih,
sme uradna oseba v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore,
da bi se lahko opravil rubež.
(3) Če uradna oseba ne more sama opraviti rubeža, ker naleti na
fizično upiranje ali tako upiranje utemeljeno pričakuje, lahko na
podlagi sklepa davčnega organa zahteva pomoč policije, da jo
zavaruje pri izvršitvi sklepa. Pomoč policije zahteva pri
policijski postaji, ki je krajevno pristojna glede na kraj, kjer se
opravlja rubež.
(4) Rubež premičnin pri dolžniku – fizični osebi se opravi v
navzočnosti dolžnika ali koga od polnoletnih članov njegovega
gospodinjstva in ene priče, oziroma v navzočnosti dveh prič, če pri
rubežu ni navzoč dolžnik ali član njegovega gospodinjstva.
(5) Rubež premičnin pri dolžniku – pravni osebi se opravi v
navzočnosti zastopnika pravne osebe in ene priče, oziroma v
navzočnosti dveh prič, če pri rubežu zastopnik pravne osebe ni
navzoč.
185. člen
(rubež vsebine sefa)
(1) Davčni organ lahko od dolžnika zahteva, da mu omogoči vpogled
tudi v sef in pri tem zarubi vsebino sefa.
(2) Če dolžnik ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena,
lahko davčni organ zahteva od upravljavca sefa, da mu omogoči
vpogled v sef. Pri tem se glede prisotnosti prič primerno upošteva
četrti oziroma peti odstavek 184. člena tega zakona.
186. člen
(hramba zarubljenih premičnin)
(1) Zarubljene premičnine se lahko hranijo pri dolžniku. Dolžnik
zarubljene premičnine lahko uporablja z dovoljenjem davčnega
organa. O tem davčni organ izda sklep, zoper katerega ni dovoljena
pritožba.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko davčni organ v primeru
utemeljenega suma, da bo dolžnik zarubljene premičnine odtujil ali
poškodoval, odloči, da se le-te dolžniku odvzamejo ter jih hrani
sam, ali pa jih da v hrambo s strani davčnega organa pooblaščeni
osebi. V tem primeru stroške prevoza in hrambe odvzetih premičnin
nosi dolžnik.
(3) Zarubljeno motorno ali priklopno vozilo se do prenehanja
veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma zanj podaljšati
prometno dovoljenje brez dovoljenja davčnega organa. Davčni organ o
dovoljenju odloči s sklepom, zoper katerega ni dovoljena
pritožba.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zarubljena gotovina,
vrednostni papirji in dragocenosti vedno izročijo v hrambo davčnemu
organu ali drugi osebi, ki jo pooblasti davčni organ.
(5) Na zarubljenih premičninah, ki so bile puščene v hrambi pri
dolžniku, mora davčni organ vidno označiti, da so zarubljene.
187. člen
(prepoved razpolaganja z zarubljenimi premičninami)
(1) Dolžniku je prepovedano razpolagati z zarubljenimi
premičninami.
(2) Če dolžnik zarubljene premičnine odtuji, uniči, poškoduje ali
kako drugače onemogoči davčnemu organu njihovo unovčitev, se opravi
nov rubež, ne da bi bilo treba za to izdati nov sklep o
izvršbi.
188. člen
(pridobitev zastavne pravice)
(1)
Davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah z
rubežem.
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko se zarubljena
premičnina v skladu z uredbo, ki ureja register neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vpisuje v register
neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, zastavna
pravica na zadevni premičnini pridobi z vpisom v ta register.
(3) V
primeru rubeža premičnine iz drugega odstavka tega člena davčni
organ vloži zahtevo za vpis rubeža in prepovedi razpolaganja v
register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
Organ, ki vodi register, opravi vpis na podlagi sklepa o izvršbi,
če je v zahtevi davčnega organa naveden enolični identifikacijski
znak premičnine, ali pa na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega
zapisnika.
(4)
Organ, pristojen za vodenje registra iz prejšnjega odstavka, po
uradni dolžnosti pošlje podatke o rubežu in prepovedi razpolaganja
organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina
vpisana, da jih vpišejo v evidence in listine, s katerimi se
dokazuje lastništvo premičnine.
(5) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se zastavna pravica na zarubljeni
premičnini, ki se vpisuje v slovenski ladijski register oziroma v
register zrakoplovov Republike Slovenije, pridobi z vpisom v ta
register.
(6) Če se
zarubi premičnina iz petega odstavka tega člena, davčni organ
pošlje sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom organu,
pristojnemu za vodenje registra iz prejšnjega odstavka.
(7) Če so
dolžnikove premičnine že zarubljene pri kakšni drugi upravni ali
sodni izvršbi, rubež teh premičnin davčni organ opravi tako, da se
na prvem zapisniku o rubežu napravi zaznamek o dodatnem rubežu. O
dodatnem rubežu se obvesti dolžnika ter register neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, slovenski ladijski
register oziroma register zrakoplovov Republike Slovenije.
(8) Vpisi
in izpisi oziroma izbrisi v registru neposestnih zastavnih pravic
in zarubljenih premičnin, slovenskem ladijskem registru in registru
zrakoplovov Republike Slovenije, so za davčni organ brezplačni.
(9) Kadar je bila zastavna pravica v skladu s tem členom
ustanovljena kot neposestna zastavna pravica, se glede pravic
predhodnih zastavnih upnikov smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja stvarne pravice.
189. člen
(prenehanje veljavnosti rubeža)
(1) Veljavnost rubeža preneha:
– ko se zarubljena premičnina proda v skladu s tem zakonom;
– če zarubljene premičnine niso prodane v enem letu po pridobitvi
zastavne pravice na zarubljenih premičninah, pri čemer rok ne teče,
če davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov
ne more izvesti prodaje;
– ko je bila dolžniku vročena odločba, s katero se ugodi pritožbi
iz 157. člena tega zakona;
– ko davčni organ prejme sodbo, s katero se ugodi tožbi iz četrtega
odstavka 182. člena tega zakona.
(2) Veljavnost rubeža iz drugega in petega odstavka 188. člena tega
zakona preneha z izbrisom zastavne pravice iz ustreznega
registra.
190. člen
(solastništvo)
(1) V primerih, ko je dolžnik solastnik zarubljenih premičnin, je
prodaja premičnin dovoljena le, če je njegov solastniški delež enak
ali večji od ene nerazdelne polovice na vsaki premičnini.
(2) V primeru prodaje zarubljenih premičnin iz prvega odstavka tega
člena ima solastnik, ki ni dolžnik, pravico do poplačila svojega
solastniškega deleža iz zneska, dobljenega s prodajo teh premičnin
pred plačilom davka in stroškov davčne izvršbe.
(3) Solastnik, ki ni davčni dolžnik, ima pravico zahtevati, da se
mu odstopi zarubljeno premičnino, ki je predmet davčne izvršbe, če
pri davčnem organu položi denarni depozit v višini, ki ustreza
vrednosti dolžnikovega deleža na tej premičnini.
191. člen
(cenitev zarubljenih premičnin)
(1) Cenitev zarubljenih premičnin se opravi hkrati z rubežem, razen
če le-te zaradi posebnih lastnosti ali posebne vrednosti
zarubljenih stvari ni mogoče opraviti hkrati z rubežem.
(2) Cenitev opravi uradna oseba sama, razen v primerih, ko zaradi
posebnih lastnosti zarubljene stvari ali posebnih okoliščin primera
odloči, da opravi cenitev posebni cenilec.
192. člen
(rubežni in cenilni zapisnik)
(1) O opravljenem rubežu in cenitvi mora uradna oseba sestaviti
zapisnik. V zapisnik se vpišejo:
1. davčni organ ter osebno ime osebe, ki je opravila cenitev;
2. osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež
dolžnika, enotna matična številka občana (EMŠO) oziroma davčna
številka dolžnika in podatki o drugih osebah iz 184. člena tega
zakona, ki sodelujejo pri davčni izvršbi;
3. kraj in čas rubeža;
4. znesek davka, za katerega se opravlja rubež;
5. oznaka, enolični identifikacijski znak in natančen opis
zarubljenih predmetov;
6. vrednost zarubljenih predmetov, ugotovljena s cenitvijo;
7. osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež tistega, ki so
mu bile stvari zaupane v hrambo;
8. navedba, da bo rubež vpisan v register neposestnih zastavnih
pravic in zarubljenih premičnin, slovenski ladijski register
oziroma register zrakoplovov Republike Slovenije;
9. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan klirinško depotni družbi
oziroma izdajatelju vrednostnega papirja, če se rubež opravlja v
skladu z 211. in 212. členom tega zakona;
10. ugotovitev, da sta bila dolžnik in hranitelj zarubljenih stvari
opozorjena na kazenskopravne posledice, če bi zarubljene stvari
odtujila ali poškodovala;
11. morebitne pripombe dolžnika glede osebe cenilca, višine cenitve
ali kakšne druge pripombe oziroma morebitne pripombe drugih oseb,
ki uveljavljajo kakšno pravico v zvezi s predmetom rubeža.
(2) Če je bila uradna oseba prisiljena uporabljati posebne ukrepe
(pomoč policije) iz tretjega odstavka 184. člena tega zakona, se to
vpiše v rubežni zapisnik.
(3) Če se pri rubežu ne najdejo predmeti davčne izvršbe, se to
vpiše v zapisnik o rubežu.
(4) Zapisnik o rubežu podpišejo uradna oseba, ki je opravila rubež,
dolžnik in njegov zastopnik ali pooblaščenec ali član njegovega
gospodinjstva, zastopnik ali pooblaščenec dolžnika – pravne osebe,
navzoče priče, cenilec ali druge uradne osebe, ki so bile navzoče
pri rubežu.
(5) Če dolžnik oziroma njegov zastopnik ali pooblaščenec oziroma
zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe – dolžnika noče podpisati
zapisnika o rubežu, ugotovi pooblaščena uradna oseba davčnega
organa to v zapisniku in navede razlog odklonitve oziroma, da je
bil podpis odklonjen brez pojasnila.
(6) Izvod zapisnika o rubežu mora biti vročen dolžniku.
(7) Če v času rubeža cenitev zarubljenih predmetov ni mogoča, se v
rubežnem zapisniku navede, da bo cenitev zarubljenih predmetov
naknadno opravil posebni cenilec. Cenitev, ki jo opravi posebni
cenilec, je sestavni del rubežnega zapisnika in se vroči
dolžniku.
193. člen
(načini prodaje)
(1) Premičnine, zarubljene po tem zakonu, se prodajo na javni
dražbi, s prodajo po dolžniku, z zbiranjem ponudb, z neposredno
pogodbo ali s komisijsko prodajo.
(2) Način prodaje zarubljenih premičnin izbere davčni organ, pri
čemer upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri
prodaji.
(3) Zarubljene predmete, ki imajo ceno na organiziranem trgu,
prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki
jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance.
194. člen
(čas prodaje zarubljenih premičnin)
(1) Prodaja zarubljenih premičnin ni dovoljena, dokler ne poteče
osem dni od rubeža.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se hitro pokvarljive
zarubljene stvari lahko prodajo tudi pred potekom roka iz prvega
odstavka tega člena.
195. člen
(javna dražba)
(1) Zarubljene enakovrstne premičnine, katerih vrednost je v
rubežnem zapisniku ocenjena nad 5.000 eurov, se praviloma prodajo
na javni dražbi.
(2) Javno dražbo zarubljenih premičnin opravi pooblaščena uradna
oseba davčnega organa.
(3) Javna dražba se odredi z oklicem. Oklic o javni dražbi mora
vsebovati podatke o času, kraju in načinu prodaje ter popis
zarubljenih premičnin. Oklic o javni dražbi je treba na primeren
način javno objaviti.
(4) Obvestilo o javni dražbi mora biti dolžniku vročeno najmanj pet
dni pred začetkom javne dražbe. Če se prodajajo zarubljeni hitro
pokvarljivi predmeti in živali, je lahko rok, v katerem davčni
organ vroči obvestilo dolžniku o začetku javne dražbe, krajši od
pet dni.
(5) Obvestilo iz četrtega odstavka tega člena mora vsebovati kopijo
oklica in seznanitev dolžnika s pravicami, ki jih ima v zvezi z
javno dražbo.
196. člen
(udeležba na javni dražbi)
(1) Javne dražbe se lahko udeleži vsakdo, če ni s tem zakonom
drugače določeno. Če so s posebnimi predpisi za promet ali
posedovanje določenih premičnin predpisani posebni pogoji, mora
oseba, ki želi sodelovati na javni dražbi, pred začetkom javne
dražbe dokazati, da izpolnjuje predpisane pogoje.
(2) Dolžnik ali njegov družinski član lahko nastopa na javni
dražbi, vendar ne more zarubljenih premičnin kupiti pod ocenjeno
vrednostjo po rubežnem zapisniku.
(3) Na javni dražbi ne smejo nastopiti kot ponudniki osebe,
zaposlene pri davčnem organu, njihovi zakonci oziroma osebe, s
katerimi živijo v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katerimi živijo v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter njihovi
družinski člani, s katerimi so v krvnem sorodstvu v ravni ali
stranski vrsti ali v svaštvu do vštetega tretjega kolena.
(4) Pred začetkom javne dražbe morajo ponudniki vplačati varščino
ali predložiti ustrezen instrument za zavarovanje plačila varščine,
ki znaša 10% izklicne cene zarubljenih premičnin, ki jih želi
dražiti, vendar pa znesek ne more biti nižji od 40 eurov.
(5) Na javni dražbi sme sodelovati samo tisti ponudnik, ki se
izkaže s potrdilom o vplačani varščini ali s potrdilom o
predložitvi ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila
varščine.
197. člen
(potek javne dražbe)
(1) Zarubljene premičnine se dajo na javno dražbo z začetno
izklicno ceno, ki je enaka ocenjeni vrednosti po rubežnem
zapisniku.
(2) Prva javna dražba se sme opraviti tudi, če se je udeleži en
ponudnik.
(3) Šteje se, da je javna dražba uspela, če vsaj en ponudnik ponudi
ceno, ki je enaka izklicni ceni.
(4) Zarubljene premičnine se prodajo udeležencu javne dražbe, ki je
na javni dražbi ponudil najvišjo ceno. Če ta v roku iz 199. člena
tega zakona ne plača kupnine, se premičnina lahko proda naslednjemu
najboljšemu ponudniku, če se ta s tem strinja.
(5) Če prva javna dražba ne uspe, se napove druga. Oklic druge
javne dražbe mora vsebovati iste podatke kot prvi, v oklicu pa mora
biti dodatno navedeno, da gre za drugo javno dražbo. Izklicna cena
zarubljenih predmetov s prve javne dražbe se lahko ob objavi druge
javne dražbe zniža za ustrezen odstotek, vendar največ do polovice
ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku.
(6) Pri drugi javni dražbi se smiselno uporabljajo drugi, tretji in
četrti odstavek tega člena.
(7) Če je tudi druga javna dražba neuspešna, se zarubljeni predmeti
prodajo na enega od drugih načinov prodaje iz prvega odstavka 193.
člena tega zakona.
198. člen
(zapisnik o poteku javne dražbe)
(1) Davčni organ sestavi zapisnik o poteku javne dražbe. Vanj se
vpišejo podatki o zarubljenih premičninah, izklicni ceni zanje,
udeležencih na javni dražbi, danih ponudbah, doseženi prodajni ceni
in kupcu.
(2) Zapisnik o javni dražbi morajo podpisati uradna oseba, kupec in
dolžnik oziroma njegov zastopnik, če je bil navzoč pri javni
dražbi. Dolžnik sme zahtevati, da se njegove pripombe vpišejo v
zapisnik. Izvod zapisnika se vroči dolžniku oziroma njegovemu
zastopniku.
(3) Zapisnik o javni dražbi se izobesi na oglasni deski davčnega
organa v dveh dneh po končani prodaji in mora ostati tam izobešen
tri dni. Udeleženci javne dražbe lahko zoper delo in postopek
pooblaščene uradne osebe davčnega organa na javni dražbi ugovarjajo
pri davčnem organu v treh dneh po objavi zapisnika na oglasni
deski, vendar le, če so ugovor pisno napovedali uradni osebi v roku
ene ure po končani dražbi.
(4) O ugovoru odloči davčni organ v treh dneh po njegovi vložitvi.
Zoper sklep, s katerim davčni organ odloči o ugovoru, ni
pritožbe.
(5) Zarubljenih premičnin, v zvezi s katerimi je vložen ugovor, ni
dovoljeno prepustiti kupcu do vročitve sklepa oziroma odločbe
davčnega organa o zavrženju oziroma zavrnitvi ugovora iz četrtega
odstavka tega člena vložniku ugovora.
199. člen
(plačilo kupnine in drugi pogoji za prevzem blaga)
(1) Če ni vložen ugovor iz tretjega odstavka 198. člena tega
zakona, mora kupec takoj po končani javni dražbi oziroma najpozneje
v treh dneh po končani dražbi plačati kupnino za kupljene
premičnine in jih prevzeti.
(2) Če kupec ne prevzame kupljenih premičnin takoj po končani javni
dražbi, preide nevarnost uničenja, poškodovanja ali odtujitve
kupljene stvari na kupca.
(3) Vplačana varščina se všteje v kupnino.
(4) Udeležencu javne dražbe, ki na javni dražbi ni uspel, se
vplačana varščina vrne oziroma predloženi instrument zavarovanja
varščine sprosti najpozneje v petih dneh po koncu javne dražbe.
(5) Udeležencu javne dražbe, ki javno dražbo zapusti pred njenim
koncem ali ni pripravljen ponuditi niti izklicne cene, ali kupcu,
ki ni plačal kupnine, se varščina ne vrne, predloženi instrument
zavarovanja varščine pa se unovči.
(6) Če je bil vložen ugovor v skladu s 198. členom tega zakona in
ga davčni organ zavrže ali zavrne kot neutemeljenega, davčni organ
pozove kupca k plačilu kupnine in prevzemu kupljenih premičnin
takoj, ko odloči o ugovoru.
(7) V primeru, ko kupec na dražbi pridobi premičnine, ki nimajo
statusa blaga Evropske unije, mora hkrati s prevzemom premičnin
urediti njihov carinski status oziroma zagotoviti, da bo njihov
carinski status urejen takoj po prevzemu.
200. člen
(prodaja neposredno po dolžniku)
(1) Dolžnik lahko s poprejšnjim dovoljenjem uradne osebe sam proda
zarubljene premičnine s tem, da kupec denar izroči uradni osebi
oziroma vplača dolgovani znesek davka na predpisane račune.
(2) Uradna oseba dovoli prodajo po dolžniku, če se na tak način
lahko v celoti poplačajo dolžni davek in stroški davčne
izvršbe.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena uradna oseba lahko dovoli
tovrsten način prodaje tudi, če bi se s prodajo dosegla le delna
poravnava davčne obveznosti, pri čemer upošteva možnosti prodaje
zarubljenih premičnin na drug predpisan način, ali če gre za
prodajo hitro pokvarljivega zarubljenega blaga.
201. člen
(prodaja z zbiranjem ponudb)
(1) Zarubljene premičnine se lahko prodajo z zbiranjem ponudb, če
davčni organ presodi, da bo tako z najmanjšimi stroški oziroma
najhitreje prodal zarubljeno blago.
(2) Davčni organ sestavi vabilo k dajanju ponudb, ki ga mora na
primeren način javno objaviti. Vabilo vsebuje:
– opis premičnine, ki se prodaja;
– ocenjeno vrednost in
– podatke o postopku zbiranja ponudb.
(3) Ponudniki morajo pred oddajo ponudbe vplačati varščino ali
predložiti ustrezen instrument za zavarovanje plačila varščine, ki
znaša 10% ocenjene vrednosti zarubljenih premičnin, vendar ne manj
kot 40 eurov.
(4) Davčni organ upošteva samo ponudbo, ki dosega vsaj polovico
ocenjene vrednosti premičnine in ima priloženo potrdilo o plačilu
varščine ali potrdilo o predložitvi ustreznega instrumenta za
zavarovanje plačila varščine.
(5) Davčni organ obvesti ponudnike o izidu zbiranja ponudb v roku,
določenem v vabilu.
(6) Davčni organ pošlje izbranemu ponudniku z obvestilom o izidu
tudi pogodbo in ga pozove, da mu podpisan izvod pogodbe vrne v
osmih dneh po prejemu in plača kupnino v roku, določenem v
pogodbi.
(7) Vplačana varščina se všteje v kupnino.
(8) Ponudnikom, ki pri prodaji z zbiranjem ponudb niso uspeli, se
vplačana varščina vrne oziroma predloženi instrument zavarovanja
sprosti najpozneje v petih dneh po prejemu obvestila o izidu
zbiranja ponudb.
(9) Izbranemu ponudniku, ki ne podpiše pogodbe do poteka roka,
določenega za podpis pogodbe ali ne plača kupnine do poteka roka,
določenega za plačilo kupnine, se varščina ne vrne, predloženi
instrument zavarovanja pa se unovči.
202. člen
(prodaja z neposredno pogodbo)
Davčni organ sme z neposredno pogodbo prodati živali, hitro
pokvarljivo zarubljeno blago, katerih hramba je povezana z velikimi
stroški, in zarubljene premičnine, za katere ni večjega
povpraševanja.
203. člen
(komisijska prodaja)
V primerih iz 201. in 202. člena tega zakona lahko davčni organ
proda blago tudi s komisijsko pogodbo.
203.a člen
(vrnitev, uničenje, brezplačen odstop namesto prodaje)
(1) Zarubljene premičnine davčni organ po neuspešni prodaji po
poteku rubeža vrne dolžniku. Če jih dolžnik noče prevzeti, se
uničijo ali brezplačno odstopijo državnim organom, humanitarnim
organizacijam in javnim zavodom. O tem se sestavi zapisnik.
(2) Stroške uničenja poravna dolžnik, stroške odstopa pa organ,
humanitarna organizacija ali javni zavod, ki so mu bile premičnine
brezplačno odstopljene.
4. podpoglavje
Uporaba določb o rubežu, cenitvi in prodaji zarubljenih
premičnin za prodajo blaga, ki so ga odvzeli drugi organi
204. člen
(uporaba določb o prodaji)
(1) 3. podpoglavje III. poglavja tega dela zakona se smiselno
uporabljajo tudi za prodajo blaga, ki je bilo dokončno odvzeto na
podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona, oziroma blaga, ki
je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje, ter
drugega blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni
organ.
(2) Če davčni organ v skladu s prvim odstavkom tega člena prodaja
blago, ki so ga odvzeli drugi organi, in stroškov hrambe blaga pri
davčnem organu in stroškov postopka prodaje ni mogoče pokriti iz
kupnine za prodano blago, nosi stroške hrambe in prodaje organ, ki
je to blago odvzel.
205. člen
(cenitev)
Cenitev blaga iz 204. člena tega zakona se opravi v skladu s tem
zakonom le, če zakon, na podlagi katerega je bilo blago odvzeto,
oziroma zakon, na podlagi katerega je davčni organ pooblaščen za
prodajo tega blaga, ne določa drugače.
206. člen
(uničenje ali brezplačen odstop namesto prodaje)
(1) Če se blago iz prvega odstavka 204. člena tega zakona ne proda
v skladu z določbami tega zakona, se uniči ali brezplačno odstopi
državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom. O
tem se sestavi zapisnik.
(2) Stroške uničenja nosi organ, ki je blago odvzel, stroške
brezplačnega odstopa blaga pa nosi oseba, ki ji je blago brezplačno
odstopljeno.
207. člen
(pooblastilo za izdajo podzakonskega akta ministra)
Minister, pristojen za finance, predpiše način preverjanja pogojev
za prodajo blaga iz 204. člena tega zakona, o drugem ravnanju s tem
blagom ter določi višino in način obračunavanja stroškov prevoza,
hrambe in cenitve tega blaga, kakor tudi pogoje za uničenje oziroma
brezplačen odstop blaga.
IV. poglavje
Posebna oblika davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično
premoženje in delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih
pravic
208. člen
(davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje in delež
dolžnika v družbi)
(1) Davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje in delež
dolžnika v družbi (v nadaljnjem besedilu: delež družbenika) ter iz
premoženjskih pravic se lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče
izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali
iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon.
(2) Davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju in deležu
družbenika ter iz premoženjskih pravic opravi sodišče v skladu z
zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
(3) Davčni organ pošlje predlog za izvršbodržavnemu
pravobranilstvu državnemu
odvetništvu.
V. poglavje
Davčna izvršba na vrednostne papirje
209. člen
(smiselna uporaba določb)
Za rubež in prodajo vrednostnih papirjev se smiselno uporablja III.
poglavje tega dela zakona o rubežu in prodaji premičnin, če ni s
tem poglavjem določeno drugače.
210. člen
(vročitev sklepa o izvršbi in vpis rubeža materializiranih
vrednostnih papirjev)
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na materializirane
vrednostne papirje dolžniku in upravljavcu registra oziroma
delniške knjige, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji.
(2) Upravljavec registra oziroma delniške knjige na podlagi sklepa
iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri vrednostnih
papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v
register oziroma delniško knjigo. Vpis vsebuje naslednje
podatke:
– davčni organ, ki je izdal sklep,
– datum izdaje sklepa,
– prepoved razpolaganja.
211. člen
(vročitev sklepa o izvršbi, vpis rubeža in prenehanja rubeža
nematerializiranih vrednostnih papirjev)
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na nematerializirane
vrednostne papirje dolžniku in klirinško depotni družbi.
(2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prvega odstavka
tega člena opravi rubež tako, da pri nematerializiranih vrednostnih
papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v
centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis
vsebuje naslednje podatke:
– davčni organ, ki je izdal sklep,
– datum izdaje sklepa,
– prepoved razpolaganja.
(3) Veljavnost rubeža preneha z izbrisom zastavne pravice iz
centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
212. člen
(prodaja zarubljenih vrednostnih papirjev)
(1)
Zarubljene vrednostne papirje prodaja pooblaščeni udeleženec trga
vrednostnih papirjev po pooblastilu ministrstva, pristojnega za
finance.
(2)
Prenos zarubljenih in prodanih nematerializiranih vrednostnih
papirjev na račun kupca opravi klirinško depotna družba na podlagi
naloga pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev.
(3) Znesek, pridobljen s prodajo, klirinško depotna družba oziroma
pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev nakaže na
predpisane račune, določene s predpisom iz drugega odstavka 91.
člena tega zakona.
VI. poglavje
Posebnosti izvršbe na sredstva občin
212.a člen
(davčna izvršba na sredstva občin)
(1) Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek v skladu s
tem zakonom ali zakonom o obdavčenju upravičen do vračila davka, ki
je prihodek občinskega proračuna, pa občina kot prejemnik sredstev
ne zagotovi vračila, davčni organ po preteku roka za vračilo preveč
plačani davek izterja od občine. Za izterjavo se smiselno
uporabljajo določbe tretjega dela tega zakona, če ni s tem členom
drugače določeno.
(2) Predmet davčne izvršbe niso denarna sredstva, ki jih ima na
računu občina, če:
– tako določa zakon, ki ureja financiranje občin;
– jih je zagotovila država za opravljanje posameznih zadev iz
državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene na samoupravno
lokalno skupnost;
– so namenjena odpravi posledic naravnih nesreč ali
– gre za proračunska sredstva EU.
(3) V primeru dvoma, ali so določena denarna sredstva iz prejšnjega
odstavka izvzeta iz davčne izvršbe, mora Uprava Republike Slovenije
za javna plačila pred opravo izvršbe pridobiti dodatna pojasnila od
ministrstva, pristojnega za finance.
ČETRTI DEL
MEDNARODNO SODELOVANJE V DAVČNIH ZADEVAH
I. poglavje
Upravna pomoč pri izterjavi davščin državam članicam EU
1. podpoglavje
Skupne določbe
213. člen
(vsebina tega poglavja)
(1) To
poglavje ureja načine in pogoje, na podlagi katerih Republika
Slovenija daje upravno pomoč pri izterjavi davščin, katerih
obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU.
(2)
Podrobnejše določbe za izvajanje tega poglavja so določene z
Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1189/2011 z dne 18. novembra
2011 o določitvi podrobnih pravil v zvezi z nekaterimi določbami
Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev
v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L št. 302 z dne 19.
11. 2011).
213.a
člen
(opredelitev pojmov)
Izrazi,
uporabljeni v tem poglavju, pomenijo:
1. država
prosilka je država članica EU, ki vloži zaprosilo za pomoč;
2.
zaprosilo za pomoč je skupni pojem, ki se nanaša na zaprosilo za
pridobitev podatkov, zaprosilo za vročitev in zaprosilo za
izterjavo ali zavarovanje;
3.
davščine so dajatve, kot so opredeljene v 215. členu tega
zakona;
4. centralni urad za zvezo je organ,
ki je po tem zakonu pristojen za stike z Evropsko komisijo v zvezi
z izvajanjem Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o
vzajemni pomoči v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, UL L
84, 31. 3. 2010;
5. urad
za zvezo je organ, ki je po tem zakonu pristojen za stike z
državami članicami EU oziroma za izvajanje ukrepov upravne pomoči
po tem poglavju;
6. enotni
izvršilni naslov je akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z
izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja
edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v
zaprošeni državi;
7. enotni
obrazec za vročitev je akt, ki vsebuje podrobnejše podatke o
vročitvi;
8.
spremljajoči dokumenti so dokumenti, ki so priloženi k zaprosilu za
pomoč, razen enotnega izvršilnega naslova in enotnega obrazca za
vročitev.
214. člen
(obseg upravne pomoči)
(1)
Slovenski pristojni organ daje upravno pomoč v skladu z 213. členom
tega zakona organu države prosilke na podlagi njegovega popolnega
zaprosila za pomoč, ki se lahko nanaša samo na:
1.
pridobitev podatkov, pomembnih za izterjavo davščin v drugi državi
članici EU;
2.
vročitev dokumentov, povezanih z davščinami v drugi državi članici
EU;
3.
izterjavo davščin v drugi državi članici EU ali
4.
zavarovanje izpolnitve davščin v drugi državi članici EU.
(2) Kadar
slovenski pristojni organ zaprosi pristojni organ druge države
članice EU za upravno pomoč iz prvega odstavka tega člena, se to
poglavje smiselno uporabi tudi za zaprosilo za pomoč, ki ga
slovenski pristojni organ pošlje pristojnemu organu druge države
članice EU.
215. člen
(davščine, na katere se to poglavje nanaša)
(1)
Slovenski pristojni organ daje upravno pomoč v skladu z 214. členom
tega zakona v zvezi z naslednjimi davščinami, ki jih določajo
predpisi EU ali predpisi držav članic EU:
1. davki
in carinami;
2.
povračili, intervencijskimi in drugimi ukrepi, ki so del sistema
popolnega ali delnega financiranja Evropskega kmetijskega
jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP), vključno z zneski, ki bodo pobrani v
zvezi s temi ukrepi;
3.
prelevmani in drugimi carinami, predvidenimi v okviru skupne
ureditve trga v sektorju sladkorja;
4.
upravnimi kaznimi, globami, pristojbinami in dodatnimi dajatvami,
ki so povezane z davščinami iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka in
ki jih naložijo pristojni upravni organi držav članic EU ali ki jih
potrdijo upravni ali sodni organi na zahtevo navedenih upravnih
organov;
5.
upravnimi taksami ali podobnimi pristojbinami za potrdila in
podobne dokumente, izdane v zvezi z upravnimi postopki, ki se
nanašajo na davke ali carine;
6.
obrestmi in stroški, povezanimi z davščinami iz 1., 2., 3., 4. in
5. točke tega odstavka.
(2)
Slovenski pristojni organ ne daje upravne pomoči v skladu z 214.
členom tega zakona v zvezi z:
1.
obveznimi prispevki za socialno varnost;
2.
kaznimi za kazniva dejanja, naloženimi na podlagi javnega pregona,
ali drugimi kaznimi za kazniva dejanja, ki niso navedene v 4. točki
prejšnjega odstavka.
216. člen
(pristojnost)
(1)
Centralni urad za zvezo v Republiki Sloveniji je Ministrstvo za
finance.
(2) Urad
za zvezo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) za stike z
državami članicami EU je Generalni finančni urad Finančne uprave
Republike Slovenije.
(3)
Pristojni organ prejeta zaprosila za pomoč takoj pošlje v izvršitev
davčnemu organu, ki je v skladu z zakonom pristojen za izvršitev
enakovrstnih ukrepov, kot so ukrepi, za katere organ države
prosilke prosi za upravno pomoč.
(4)
Davčni organ, ki izvaja ali je izvedel ukrepe na podlagi zaprosila
za pomoč, obvesti o izvedenih ukrepih pristojni organ iz drugega
odstavka tega člena, ki zbrane podatke pošlje organu države
prosilke.
217. člen
(jezik)
(1)
Zaprosilo za pomoč, enotni obrazec za vročitev in enotni izvršilni
naslov, ki ga prejme pristojni organ, mora biti preveden v uradni
jezik Republike Slovenije, razen če se pristojni organ odpove
prevodu.
(2) Če
spremljajoči dokumenti dokumentov iz prejšnjega odstavka niso
prevedeni v uradni jezik Republike Slovenije, pristojni organ
zahteva prevod le, če je to potrebno.
(3)
Dokumenti, v zvezi s katerimi se v skladu z 229. členom tega zakona
zahteva vročitev, se lahko pošljejo v uradnem jeziku države
prosilke.
217.a člen
(varovanje podatkov)
Podatki,
sporočeni v kateri koli obliki pri izvajanju upravne pomoči v
skladu s tem poglavjem, se štejejo za davčno tajnost.
217.b
člen
(namen uporabe podatkov)
Podatki,
pridobljeni v skladu s tem poglavjem, se lahko uporabijo za namene
izterjave ali zavarovanja davščin iz 215. člena tega zakona ter za
odmero obveznih prispevkov za socialno varnost.
217.c
člen
(razkritje podatkov)
(1)
Podatki iz 217.b člena tega zakona se lahko razkrijejo tudi osebam,
ki jih za namene vzdrževanja, oskrbovanja in razvoja skupnega
komunikacijskega omrežja ustrezno pooblasti urad Evropske komisije,
pristojen za akreditacijo v zvezi z varnostjo.
(2)
Pristojni organ lahko:
1. dovoli
uporabo podatkov za druge namene, kot jih določa prejšnji člen, če
se podatki v skladu s tem zakonom lahko uporabijo za te druge
namene in
2. na podlagi vnaprejšnjega obvestila državi članici EU, od koder
podatki izvirajo, te podatke na način, določen v tem poglavju, za
namene iz prejšnjega člena posreduje tretji državi članici EU, če
meni, da bi lahko bili zanjo koristni, razen če država članica EU,
od koder podatki izvirajo, temu nasprotuje v 10 delovnih dneh od
pošiljanja obvestila.
218. člen
(črtan)
219. člen
(stroški)
(1) Vse
stroške v zvezi s postopkom izterjave, ki se vodi na podlagi tega
poglavja, krije dolžnik.
(2)
Pristojni organ ne more zahtevati od organa države prosilke, da
krije stroške postopkov, katerih izvedbo je zaprosil v skladu s tem
poglavjem.
(3) Ne
glede na drugi odstavek tega člena pristojni organ zahteva od
organa države prosilke, da krije stroške postopka, če je bilo
zaprosilo za pomoč neutemeljeno.
(4) Ne
glede na drugi in tretji odstavek tega člena se lahko pristojni
organ in organ države prosilke v primeru večjih stroškov, če
poplačila stroškov v skladu s tem zakonom ni mogoče izterjati od
dolžnika ali če so konkretni postopki povezani z bojem proti
organiziranemu kriminalu, dogovorita tudi o drugačnem kritju
stroškov.
220. člen
Črtan po 15. členu ZDavP-2E
(Uradni list RS, št. 32/12).
221. člen
(primeri, ko pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči)
Pristojni
organ ni dolžan nuditi pomoči:
1. v
skladu s četrtim podpoglavjem tega poglavja, če bi se z izterjavo
lahko ogrozilo preživljanje dolžnika in njegovih družinskih članov
ali bi mu lahko plačilo terjatve povzročilo hujšo gospodarsko škodo
in bi mu davčni organ, če bi davčni dolg nastal v Republiki
Sloveniji, lahko odobril odlog plačila ali obročno plačilo v skladu
s 101., 102. ali 103. členom tega zakona;
2. v
skladu s četrtim podpoglavjem tega poglavja, če skupni znesek
terjatev iz 215. člena tega zakona, za katere je vloženo zaprosilo
za izterjavo, ne presega 1.500 eurov;
3. v
skladu s tem poglavjem, če se zaprosilo za pomoč nanaša na
terjatve, starejše od petih let, šteto od datuma zapadlosti v
državi prosilki do zaprosila za pomoč. Kadar se terjatev, na katero
se nanaša zaprosilo za pomoč, v državi prosilki izpodbija, se
šteje, da se začne petletno obdobje takrat, ko je v državi prosilki
ugotovljeno, da terjatve ni mogoče več izpodbijati. Kadar je v
državi prosilki določen odlog plačila ali obročno plačilo terjatve,
na katero se nanaša zaprosilo za pomoč, se šteje, da se začne
petletno obdobje naslednji dan po izteku roka za plačilo. Pomoči ni
treba nuditi za terjatve, starejše od desetih let, šteto od datuma
zapadlosti v državi prosilki.
222. člen
(črtan)
2. podpoglavje
Zaprosilo za pridobitev podatkov
223. člen
(zaprosilo za pridobitev podatkov)
(1) Na
podlagi zaprosila organa države prosilke pristojni organ pridobi in
organu države prosilke pošlje vse podatke, ki jih ta potrebuje za
izterjavo terjatve.
(2) Za
zagotovitev podatkov v skladu z zaprosilom organa države prosilke
davčni organ uporabi vsa pooblastila, ki mu jih veljavna zakonodaja
daje v zvezi z enakovrstnimi postopki v Republiki Sloveniji.
223.a
člen
(izmenjava podatkov brez vnaprejšnjega zaprosila)
Pristojni
organ lahko brez predhodnega zaprosila pristojnemu organu druge
države članice EU pošlje podatke o vračilu davščin, razen DDV,
izplačanih osebi, ki je rezident ali ki ima svoj sedež v drugi
državi članici EU.
223.b
člen
(sodelovanje v postopku pobiranja davkov)
(1) Na
podlagi pisnega zaprosila organa države prosilke lahko pristojni
organ dovoli uradnim osebam organa države prosilke, da so navzoče
pri opravljanju nalog davčnega organa v Republiki Sloveniji ali da
davčnemu organu pomagajo med sodnim postopkom v Republiki
Sloveniji.
(2) Kadar
pristojni organ ugodi zaprosilu, obvesti organ države prosilke o
času, kraju, uradni osebi in pogojih sodelovanja v postopku
pobiranja davkov.
(3)
Uradna oseba organa države prosilke iz prvega odstavka tega člena
se izkaže s pooblastilom.
224. člen
(črtan)
225. člen
(črtan)
226. člen
(omejitve, ki se nanašajo na pošiljanje podatkov)
Pristojni organ ni dolžan poslati podatkov:
1. ki jih ne bi mogel pridobiti za izterjavo enakovrednih davščin v
Republiki Sloveniji;
2. ki bi razkrili poslovno, industrijsko ali poklicno
skrivnost;
3. katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost Republike Slovenije
ali katerih razkritje bi bilo v nasprotju s pravnim redom Republike
Slovenije.
227. člen
(črtan)
228. člen
(črtan)
3. podpoglavje
Zaprosilo za vročitev
229. člen
(zaprosilo za vročitev)
(1) Na
podlagi zaprosila organa države prosilke davčni organ v skladu s
tem zakonom naslovniku vroči vse dokumente, vključno s sodnimi, ki
izvirajo iz države članice EU, v kateri ima organ države prosilke
sedež, in ki se nanašajo na davščino, če sam vročitve ne more
izvesti ali če bi taka vročitev povzročila nesorazmerne težave.
(2) K
zaprosilu za vročitev se priloži enotni obrazec za vročitev.
230. člen
Črtan po 17. členu ZDavP-2E
(Uradni list RS, št. 32/12).
4. podpoglavje
Zaprosilo za izterjavo in zaprosilo za zavarovanje
231. člen
(zaprosilo za izterjavo)
Na podlagi zaprosila organa države prosilke, davčni organ opravi
izterjavo davščine iz 215. člena tega zakona v skladu z določbami
tega zakona, ki se nanašajo na davčno izvršbo.
232. člen
(zaprosilo za zavarovanje)
(1) Na
podlagi zaprosila organa države prosilke davčni organ zavaruje
plačilo davščine iz 215. člena tega zakona v skladu z določbami
tega zakona, ki se nanašajo na zavarovanje.
(2) V
zvezi z zaprosilom za zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe
tega podpoglavja, ki se nanašajo na zaprosilo za izterjavo.
233. člen
(črtan)
234. člen
(pogoji in vsebina zaprosila za izterjavo)
(1) K zaprosilu za izterjavo se priloži enotni izvršilni naslov. K
zaprosilu za izterjavo se lahko priložijo drugi dokumenti v zvezi s
terjatvijo, izdani v državi prosilki. Posebna listina, na podlagi
katere bi se priznal, dopolnil ali nadomestil izvršilni naslov, ni
potrebna.
(2) Organ države prosilke lahko
predloži zaprosilo za izterjavo, če:
1. se
davščina ali izvršilni naslov ne izpodbija v državi prosilki, razen
v primerih iz petega odstavka 240. člena tega zakona, in
2. je v
državi prosilki začel ustrezne postopke za izterjavo, ki so mu na
voljo, pa do poplačila davščin ni prišlo v celoti, razen če je
očitno, da v državi prosilki ni sredstev, ki bi jih lahko
izterjali, ali da takšni postopki ne bi zagotovili plačila davščine
v celoti, in ima organ države prosilke na voljo podatke, v skladu s
katerimi ima dolžnik sredstva v Republiki Sloveniji ali če bi
uporaba takšnih postopkov v državi prosilki povzročila nesorazmerne
težave.
235. člen
(črtan)
236. člen
Črtan po 21. členu ZDavP-2E
(Uradni list RS, št. 32/12).
237. člen
Črtan po 21. členu ZDavP-2E
(Uradni list RS, št. 32/12).
238. člen
(poplačilo)
(1)
Davčni organ lahko dolžniku odobri odlog plačila ali obročno
plačilo v skladu s 101., 102. ali 103. členom tega zakona. V tem
primeru obračuna obresti v skladu s 104. členom tega zakona.
(2)
Zamudne obresti za nepravočasno plačilo terjatev iz tega poglavja
se obračunajo v skladu z 96. členom tega zakona.
239. člen
(vrstni red poplačila)
Vrstni
red plačila davščin, ki se izterjujejo v skladu s tem poglavjem, se
določi v skladu s 93. členom tega zakona.
240. člen
(izpodbijanje davščine ali izvršilnega naslova)
(1)
Pravno sredstvo zoper izvršilni naslov, enotni izvršilni naslov ali
vročitev, ki ga izda ali opravi organ države prosilke, ni
dovoljeno.
(2) Če
upravičena oseba pravno sredstvo iz prejšnjega odstavka vloži, jo
pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri
pristojnem organu države prosilke.
(3) Na
podlagi obvestila organa države prosilke ali upravičene osebe, da
se davščina ali izvršilni naslov v državi prosilki izpodbija,
davčni organ zadrži izterjavo, dokler pristojni organ države
prosilke ne odloči o zadevi. Davčni organ lahko v skladu s 111.
členom tega zakona zavaruje plačilo davščine.
(4) Če je
bil začet postopek skupnega dogovora v skladu s IV. poglavjem
četrtega dela tega zakona, se izterjava zadrži, dokler postopek ni
zaključen, razen če gre za nujni primer zaradi goljufije ali
plačilne nesposobnosti. Če se izterjava zadrži, se lahko davščina
zavaruje v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) Ne
glede na tretji odstavek tega člena davčni organ na podlagi zahteve
organa države prosilke nadaljuje izterjavo, če vložitev pravnega
sredstva v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke ne bi
zadržala izterjave, če bi bila uvedena v tej državi. Če vložnik s
pravnim sredstvom uspe, je za vračilo neupravičeno izterjanega
zneska odgovoren organ države prosilke, ki vrne vse izterjane
zneske, skupaj z zamudnimi obrestmi iz 96. člena tega zakona.
241. člen
(črtan)
242. člen
(zastaranje)
(1) Za
izterjavo terjatve v skladu s tem poglavjem se upoštevajo
zastaralni roki, določeni s predpisi države prosilke, ki jih je
organ države prosilke navedel v zaprosilu za izterjavo.
(2)
Ukrepi, ki jih davčni organ sprejme na podlagi zaprosila za
izterjavo, in ki bi, če bi jih sprejel organ države prosilke,
pretrgali ali zadržali tek zastaranja po predpisih države prosilke,
učinkujejo, kot da bi bili izvedeni v tej državi.
(3) Organ
države prosilke obvesti pristojni organ o pretrganju, zadržanju ali
podaljšanju zastaralnega roka terjatve, za katero je bilo dano
zaprosilo za izterjavo.
242.a
člen
(obveščanje in poročanje Evropski komisiji)
(1)
Ministrstvo za finance obvesti Evropsko komisijo o sporazumih v
zvezi z vsebino, ki se nanaša na to poglavje.
(2)
Ministrstvo za finance do 31. marca tekočega leta sporoči Evropski
komisiji podatke za preteklo leto o:
– številu
poslanih in prejetih zaprosil za pomoč in
– znesku
terjatev v zvezi s prejetimi zaprosili za izterjavo in izterjane
zneske.
II. poglavje
Upravno sodelovanje pri obdavčevanju
243. člen
(vsebina poglavja)
To poglavje ureja načine in pogoje, na podlagi katerih Republika
Slovenija daje upravno pomoč državam članicam EU pri izvajanju in
uveljavljanju njihove notranje davčne zakonodaje.
243.a člen
(opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo:
1. država prosilka je država članica EU, ki vloži zaprosilo za
pomoč;
2. upravno sodelovanje pri obdavčevanju je skupni pojem, ki se
nanaša na izmenjavo podatkov, prisotnost v davčnih uradih, sočasni
davčni nadzor, zaprosilo za vročitev, vse to zaradi pravilne odmere
davka;
3. zaprosilo za sodelovanje je skupni pojem, ki se nanaša na vse
oblike upravnega sodelovanja iz prejšnje točke;
4. centralni urad za zvezo je organ, ki je po tem zakonu pristojen
za stike z drugimi državami članicami EU na področju upravnega
sodelovanja in stike z Evropsko komisijo v zvezi z izvajanjem
Direktive Sveta 2011/16/EU;
5. omrežje CCN je skupna platforma, ki temelji na skupnem
komunikacijskem omrežju (CCN), ki ga je razvila Evropska unija za
zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med
pristojnimi organi na področju carin in obdavčevanja;
6. avtomatična izmenjava podatkov je sistematično pošiljanje
vnaprej opredeljenih podatkov o rezidentih drugih držav članic brez
njenega predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih
presledkih in sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov
rezidentov in drugih podatkov drugi državi članici brez predhodnega
zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;
7. vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom pomeni vsako
pisno informacijo, ki jo davčni organ izda ali spremeni za določeno
osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ne
glede na to, ali se dejansko uporabi. Pisna informacija vsebuje
razlago davčne zakonodaje v zvezi s čezmejno transakcijo ali
vprašanjem, ali gre pri dejavnostih, ki jih oseba opravlja v drugi
jurisdikciji, za stalno poslovno enoto, ter se izda pred izvedbo
transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi
lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne
napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz
transakcij ali so bile izvedene dejavnosti;
8.
vnaprejšnji cenovni sporazum pomeni vsak dogovor, kot je opredeljen
v 14.a členu tega zakona, ki ga izda ali spremeni davčni organ za
določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj
sklicuje, ne glede na to, ali se dejansko uporabi;
9. osrednja podatkovna zbirka je zbirka držav članic za upravno
sodelovanje na področju obdavčevanja, kjer se za izpolnitev
obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih
davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih
sporazumih beležijo podatki.
9. osrednja podatkovna zbirka je zbirka
držav članic EU za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja,
kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave
podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in o
vnaprejšnjih cenovnih sporazumih ter o čezmejnih aranžmajih, o
katerih se poroča, beležijo podatki;
10. čezmejni aranžma pomeni aranžma, ki
zadeva več kot eno državo članico EU ali državo članico EU in
tretjo državo, pri čemer je izpolnjen vsaj eden od naslednjih
pogojev:
– vsi udeleženci v aranžmaju niso rezidenti
za davčne namene v isti jurisdikciji,
– vsaj eden od udeležencev v aranžmaju je
hkrati rezident za davčne namene v več kot eni
jurisdikciji,
– eden ali več udeležencev v aranžmaju
izvaja dejavnosti v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote,
ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, in aranžma predstavlja
celotno poslovanje stalne poslovne enote ali njegov del,
– eden ali več udeležencev v aranžmaju
izvaja dejavnost v drugi jurisdikciji, v kateri ni rezident za
davčne namene in nima stalne poslovne enote,
– tak aranžma bi lahko vplival na
avtomatično izmenjavo informacij ali identifikacijo upravičenega
lastništva;
pri tem pa aranžma vključuje tudi niz
aranžmajev, in lahko obsega več delov;
11. čezmejni aranžma, o katerem se poroča,
pomeni vsak čezmejni aranžma, ki ima vsaj eno od prepoznavnih
značilnosti iz Priloge IV Direktive 2011/16/EU (v nadaljnjem
besedilu: Priloga IV);
12. prepoznavna značilnost pomeni lastnost
ali značilnost čezmejnega aranžmaja, ki nakazuje morebitno tveganje
za izogibanje davkom, kot so naštete v Prilogi IV;
13. zadevni davčni zavezanec pomeni
udeleženca v aranžmaju, ki se mu čezmejni aranžma, o katerem se
poroča, da na voljo za izvajanje ali ki je tak aranžma pripravljen
izvajati oziroma je že izvedel njegov prvi del;
14. tržni aranžma pomeni čezmejni aranžma,
ki je zasnovan, dan na tržišče, pripravljen za izvajanje ali dan na
voljo za izvajanje, ne da bi ga bilo treba bistveno prilagoditi za
uporabo;
15. posebej prilagojeni aranžma pomeni vsak
čezmejni aranžma, ki ni tržni aranžma.
244. člen
(davki, na katere se to poglavje nanaša)
(1) Slovenski pristojni organ sodeluje s pristojnimi organi drugih
držav članic EU v skladu z 243. členom tega zakona za vse vrste
davkov, ki jih določajo predpisi EU ali predpisi držav članic EU,
razen glede:
1. davka na dodano vrednost;
2. carin;
3. trošarin in
4. obveznih prispevkov za socialno varnost.
(2) Med davke iz prejšnjega odstavka se ne štejejo upravne takse in
podobne pristojbine.
245. člen
(pristojni organi za upravno sodelovanje in obseg upravne
pomoči)
(1) Centralni urad za zvezo v Republiki Sloveniji je Generalni
finančni urad Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: pristojni organ).
(2) Pristojni organ v skladu s tem poglavjem pošilja podatke
pristojnim organom drugih držav članic EU na podlagi zaprosila (v
nadaljnjem besedilu: izmenjava na podlagi zaprosila), v skladu s
pogoji iz 249. člena tega zakona pa lahko pošilja podatke tudi brez
zaprosila pristojnega organa (v nadaljnjem besedilu: izmenjava
podatkov brez vnaprejšnjega zaprosila) in sodeluje pri sočasnih
davčnih nadzorih.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pristojni organ z avtomatično
izmenjavo podatkov pošilja pristojnemu organu druge države članice
EU podatke iz 248., 248.a in 248.b člena tega zakona (v nadaljnjem
besedilu: avtomatična izmenjava podatkov).
(4) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi ko pristojni
organ zaprosi za podatke oziroma jih pridobiva z izmenjavo brez
vnaprejšnjega zaprosila ali z avtomatično izmenjavo podatkov od
pristojnega organa druge države članice EU.
(5) Pristojni organ prejeta zaprosila za sodelovanje takoj pošlje v
izvršitev davčnemu organu, ki je v skladu z zakonom pristojen za
izvršitev enakovrstnih ukrepov, kot so ukrepi, za katere organ
države prosilke prosi za upravno sodelovanje.
(6) Davčni organ, ki izvaja ali je izvedel ukrepe na podlagi
zaprosila za sodelovanje, obvesti o izvedenih ukrepih pristojni
organ, ki zbrane podatke pošlje organu države prosilke.
246. člen
Črtan po 30. členu ZDavP-2F
(Uradni list RS, št. 94/12).
247. člen
(izmenjava podatkov na zaprosilo)
(1) Na podlagi zaprosila organa države prosilke pristojni organ
organu države prosilke pošlje vse podatke, s katerimi razpolaga ali
jih lahko pridobi.
(2) Zaprosilo iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi obrazloženo
zaprosilo za davčni nadzor. Če pristojni organ meni, da ta ni
potreben, o razlogih takoj obvesti organ države prosilke.
(3) Pristojni organ na izrecno zaprosilo zagotovi tudi izvirne
dokumente.
(4) Za zagotovitev podatkov iz prvega in drugega odstavka tega
člena pristojni organ uporabi vsa pooblastila, ki mu jih daje
veljavna zakonodaja v zvezi z enakovrstnimi postopki v Republiki
Sloveniji.
(5) Pristojni organ posreduje podatke takoj, najpozneje pa v šestih
mesecih po prejemu zaprosila. Ne glede na prejšnji stavek pristojni
organ posreduje podatke v dveh mesecih po prejemu zaprosila, če z
njimi že razpolaga.
(6) Pristojni organ in organ države prosilke se lahko za posamezen
primer dogovorita o drugačnih rokih, kot so določeni v prejšnjem
odstavku, če davčni organ utemeljeno domneva, da bo pridobivanje
podatkov trajalo dlje kot šest mesecev.
(7) Prejem zaprosila iz prvega in drugega odstavka tega člena
pristojni organ potrdi takoj, najpozneje pa v sedmih delovnih dneh
po prejemu zaprosila.
(8) Pristojni organ v enem mesecu po prejemu zaprosila obvesti
organ države prosilke o pomanjkljivostih zaprosila in potrebi po
dodatnih informacijah o okoliščinah. V tem primeru začne rok iz
šestega odstavka tega člena teči naslednji dan po dnevu, ko
pristojni organ prejme dodatne informacije.
(9) Pristojni organ takoj, najpozneje pa v treh mesecih po prejemu
zaprosila, obvesti organ države prosilke o razlogih, zaradi katerih
ne more izmenjati zaprošenih podatkov v predpisanem roku, ter pri
tem navede rok, v katerem bo zaprošene podatke poslal.
(10) Če pristojni organ z zaprošenimi podatki ne razpolaga, jih ne
more pridobiti oziroma če v skladu z 250. členom tega zakona organu
države prosilke ni dolžan nuditi pomoči, o razlogih za to takoj,
najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zaprosila obvesti organ
države prosilke.
248. člen
(avtomatična izmenjava podatkov)
(1) Pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov sporoči organu
druge države članice EU podatke o dohodkih in premoženju rezidentov
te druge države članice EU, s katerimi razpolaga, in sicer o:
– dohodkih iz zaposlitve;
– produktih življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih
pravnih instrumentih EU o izmenjavi podatkov ali v drugih podobnih
ukrepih;
– lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku.
(2) Pristojni organ lahko pristojnemu organu druge države članice
EU sporoči, v zvezi s katerimi vrstami dohodkov in premoženja ne
želi prejemati podatkov.
(3) Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice EU, v
zvezi z davčnimi obdobji, ki se nanašajo na račun, o katerem se
poroča, sporoči naslednje podatke:
1. ime, naslov, davčno številko oziroma številko za davčne namene
davčnega zavezanca (v nadaljnjem besedilu: davčna številka) ter
datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in ki je imetnik
računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se
po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz Priloge I in Priloge II
Direktive 2014/107/EU ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih
oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in davčno
številko subjekta ter ime, naslov, davčno številko ter datum in
kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča;
2. številko računa;
3. davčno
številko, naziv in naslov poročevalske finančne institucije;
4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno
vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe
z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu
koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, o
zaprtju računa;
5. v primeru skrbniškega računa:
– skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in
skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi
na računu, ki se vsakokrat vplačajo ali pripišejo na račun ali v
zvezi z računom med koledarskim letom, in
– skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev, ki
se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom, v zvezi s
katerim je poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik,
borzni posrednik, pooblaščenec ali zastopnik imetnika računa;
6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti,
vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom, in
7. v primeru računov, ki niso opisani v 5. ali 6. točki tega
odstavka, skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa
v zvezi z računom med koledarskim letom, v zvezi s katerim je
poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim
zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa
med koledarskim letom.
(4) Pošiljanje podatkov iz prejšnjega odstavka ima prednost pred
pošiljanjem podatkov po drugi alineji prvega odstavka tega
člena.
(5) Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo najmanj
enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta.
(6) Pristojni organ se lahko dogovori s pristojnim organom druge
države članice EU o avtomatični izmenjavi podatkov za dodatne
kategorije dohodkov in premoženja.
(7) Podatki iz tretjega odstavka tega člena se sporočajo letno, in
sicer v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katero se
nanašajo.
248.a člen
(avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih
s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih)
(1)
Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice in Evropski
komisiji sporoči naslednje podatke o vnaprejšnjem davčnem stališču
s čezmejnim učinkom ali o vnaprejšnjem cenovnem sporazumu:
1.
identifikacijo osebe, ki ni fizična oseba, in skupine oseb, ki ji
ta oseba pripada;
2.
povzetek vsebine vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim
učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno s splošnim
opisom poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, ki
ne sme povzročiti razkritja poslovne, industrijske ali poklicne
skrivnosti oziroma poslovnega procesa niti razkritja informacij, ki
bi bilo v nasprotju z javnim redom;
3. datum
izdaje, spremembe ali obnove vnaprejšnjega davčnega stališča s
čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;
4. datum
začetka veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim
učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum
določen;
5. datum
konca veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim
učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum
določen;
6. vrsto
vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali
vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;
7. znesek
transakcije ali niza transakcij iz vnaprejšnjega davčnega stališča
s čezmejnim učinkom ali iz vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je
ta znesek tam naveden;
8. opis
meril, ki se uporabljajo za določanje transfernih cen, ali samo
transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;
9.
opredelitev metode, ki se uporablja za določanje transfernih cen,
ali samo transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega
sporazuma;
10. imena
morebitnih drugih držav članic, ki bi jih verjetno zadevalo
vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji
cenovni sporazum;
11. imena
vseh oseb, ki niso fizične osebe, v morebitnih drugih državah
članicah, na katere bi verjetno vplivalo vnaprejšnje davčno
stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum (ob
navedbi, s katerimi državami članicami so te osebe povezane),
in
12.
navedbo, ali sporočeni podatki temeljijo na samem vnaprejšnjem
davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali na vnaprejšnjem cenovnem
sporazumu ali zahtevi za izdajo vnaprejšnjega cenovnega
sporazuma.
Podatki
iz 1., 2., 8. in 11. točke tega odstavka se ne sporočijo Evropski
komisiji.
(2) Prvi
odstavek tega člena se ne uporablja, če vnaprejšnje davčno stališče
s čezmejnim učinkom zadeva in vključuje izključno davčne zadeve ene
ali več fizičnih oseb.
(3)
Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice in Evropski
komisiji ne sporoči podatkov o dvostranskem ali večstranskem
vnaprejšnjem cenovnem sporazumu, ki je sklenjen z državo, ki ni
država članica EU, in mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega
obdavčevanja, na podlagi katere je bil sklenjen ta vnaprejšnji
cenovni sporazum, ne dopušča razkritja podatkov tretjim osebam,
temveč samo podatke, navedene v zahtevi, na podlagi katere se izda
takšen dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni
sporazum.
(4)
Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo v treh mesecih
po preteku polovice koledarskega leta, v katerem so bila izdana ali
spremenjena vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali
vnaprejšnji cenovni sporazumi.
(5)
Pristojni organ pristojnemu organu države članice in Evropski
komisiji pošlje podatke iz prvega odstavka tega člena v osrednjo
podatkovno zbirko.
(6)
Pristojni organ lahko na podlagi 247. člena tega zakona od
pristojnega organa druge države članice zahteva dodatne podatke,
vključno s celotnim besedilom vnaprejšnjega davčnega stališča s
čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.
248.b
člen
(avtomatična izmenjava poročila po državah)
(1)
Pristojni organ, ki je prejel poročilo po državah (v nadaljnjem
besedilu: CbCR) v skladu z 255.i členom tega zakona, posreduje CbCR
na podlagi avtomatične izmenjave vsem drugim pristojnim organom v
jurisdikcijah, v katerih je na podlagi podatkov iz CbCR ena ali več
oseb v sestavi mednarodne skupine podjetij poročevalca rezident za
davčne namene, ali pa prek poslovne enote opravlja dejavnost, v
zvezi s katero je obdavčena.
(2) Pristojni organ CbCR iz prejšnjega odstavka izmenja najpozneje
v 15 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta mednarodne skupine
podjetij, na katerega se CbCR nanaša.
248.c člen
(avtomatična izmenjava čezmejnih
aranžmajev, o katerih se poroča)
(1) Pristojni organ z avtomatično izmenjavo
podatkov sporoči pristojnim organom vseh drugih držav članic EU in
Evropski komisiji podatke o čezmejnem aranžmaju, o katerem se
poroča, ki glede na značilnosti posameznega aranžmaja zajemajo
naslednje podatke:
1. identifikacijo posrednikov in zadevnih
davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, datumom in krajem
rojstva (če gre za posameznika), rezidentstvom za davčne namene,
davčno številko ter, če je primerno, osebami, ki so povezana
podjetja zadevnega davčnega zavezanca;
2. podrobnosti o prepoznavnih značilnostih
iz Priloge IV, zaradi katerih se o čezmejnem aranžmaju
poroča;
3. povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o
katerem se poroča, vključno z navedbo imena, pod katerim je znan,
če takšno ime obstaja, ter abstraktnim opisom zadevnih poslovnih
dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to privedlo do razkritja
poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega
procesa niti razkritja podatkov, ki bi bilo v nasprotju z javnim
redom;
4. datum, ko je ali bo storjen prvi korak
pri izvajanju čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča;
5. podrobnosti o določbah nacionalnega
prava, ki so podlaga za čezmejni aranžma, o katerem se
poroča;
6. vrednost čezmejnega aranžmaja, o katerem
se poroča;
7. identifikacijo države članice EU
zadevnega davčnega zavezanca in morebitnih drugih držav članic EU,
ki bi jih verjetno zadeval čezmejni aranžma, o katerem se
poroča;
8. identifikacijo morebitne druge osebe v
državi ali jurisdikciji, na katero bi verjetno vplival čezmejni
aranžma, o katerem se poroča, ob navedbi, s katerimi državami ali
jurisdikcijami je ta oseba povezana.
(2) Avtomatična izmenjava podatkov iz
prejšnjega odstavka se izvede v enem mesecu po koncu četrtletja, v
katerem so bili podatki predloženi.
(3) Pristojni organ pošlje pristojnemu
organu države članice EU in Evropski komisiji podatke iz prvega
odstavka tega člena v osrednjo podatkovno zbirko.
249. člen
(izmenjava podatkov brez vnaprejšnjega zaprosila)
(1) Pristojni organ pošlje podatke brez vnaprejšnjega zaprosila
organu druge države članice EU, če:
1. utemeljeno domneva, da utegne priti do izogibanja plačilu davkov
v drugi državi članici EU;
2. oseba, ki je zavezana za plačilo davka, uveljavi znižanje ali
oprostitev davka v Republiki Sloveniji, kar lahko povzroči
povišanje davka ali davčno obveznost v drugi državi članici EU;
3. poslovanje med davčnim zavezancem v eni državi članici EU in
davčnim zavezancem v drugi državi članici EU poteka skozi eno ali
več držav tako, da lahko prihranek pri davku ugotavlja ena ali
druga država članica EU ali obe;
4. utemeljeno domneva, da davčni prihranek izvira iz fiktivnega
prenosa dobička znotraj skupine podjetij;
5. so mu podatki, ki jih je pridobil od organa druge države članice
EU omogočili, da je pridobil še dodatne informacije, ki bi bile
lahko koristne za odmero davka v tej drugi državi članici EU.
(2) Pristojni organ lahko brez vnaprejšnjega zaprosila pošlje
organu druge države članice EU tudi druge podatke, ki bi lahko bili
koristni v zvezi z ugotavljanjem davčne obveznosti zavezanca v
drugi državi članici EU, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku.
(3) Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni
organ pošlje takoj, najpozneje pa v enem mesecu po tem ko z njimi
razpolaga.
(4) Kadar pristojni organ prejme podatke brez vnaprejšnjega
zaprosila, takoj, najpozneje pa v sedmih delovnih dneh po njihovem
prejemu, potrdi prejem podatkov.
249.a člen
(povratne informacije)
(1) Pristojni organ lahko, kadar meni, da je z vidika ocene
uporabnosti podatkov, poslanih v skladu z 247. ali 249. členom tega
zakona, to zanj pomembno, od organa države prosilke, ki mu podatke
pošlje, zahteva, da mu pošlje povratne informacije čim prej,
najpozneje pa v treh mesecih, po tem ko so znani rezultati
uporabe.
(2) Pristojni organ na podlagi dogovora z organom države članice EU
pošlje povratne informacije o uporabnosti podatkov, pridobljenih na
podlagi avtomatične izmenjave podatkov, organom drugih držav članic
EU enkrat letno.
249.b člen
(standardni obrazci in sredstva komuniciranja)
(1) Zaprosila za sodelovanje in nadaljnje komuniciranje v zvezi z
njimi se pošljejo, če je to mogoče, z uporabo standardnega obrazca,
ki ga sprejme Evropska komisija, prek omrežja CCN.
(2) Standardni obrazec mora vsebovati podatke o identiteti osebe,
na katero se podatki iz prejšnjega odstavka nanašajo, in namenu, za
katerega se podatki zaprosijo, ter druge podatke v zvezi z
zaprosilom, ki bi pristojnemu organu lahko olajšali izpolnitev
zaprosila.
(3) Standardnemu obrazcu so lahko priloženi tudi drugi
dokumenti.
249.c člen
(uporaba jezika)
Zaprosila za sodelovanje in dokumenti v zvezi z upravnim
sodelovanjem so v jeziku, o katerem se dogovorita pristojni organ
in organ države prosilke. Prevod v uradni jezik Republike Slovenije
se zahteva, če so za to utemeljeni razlogi.
250. člen
(primeri, ko pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči)
(1) Pristojni organ lahko odkloni izpolnitev zaprosila za izmenjavo
podatkov iz 247. člena tega zakona, če ugotovi, da organ države
prosilke glede na okoliščine primera ni izčrpal vseh možnosti za
pridobitev informacij v svoji državi, razen če bi uporaba takih
postopkov v državi prosilki povzročila nesorazmerne težave.
(2) Pristojni organ ni dolžan pošiljati podatkov v skladu s tem
poglavjem, če bi podatke lahko pridobil le s poizvedbami, ki jih v
skladu s tem zakonom ne bi mogel izpeljati v postopku pobiranja
enakovrstnega davka v Republiki Sloveniji.
(3) V skladu s tem poglavjem pristojni organ ni dolžan poslati
podatkov, katerih razkritje bi pomenilo razkritje poslovne,
industrijske ali poklicne skrivnosti, oziroma podatkov, katerih
razkritje bi bilo v nasprotju s pravnim redom Republike
Slovenije.
(4) Pristojni organ lahko odkloni izmenjavo podatkov, če organ
države članice EU, ki prosi za podatke, iz pravnih razlogov
pristojnemu organu ne more poslati enakovrstnih podatkov.
(5) Pristojni organ obvesti organ države prosilke o razlogih za
zavrnitev zaprosila za podatke.
251. člen
(sodelovanje v postopku pobiranja davkov in sočasni davčni
nadzor)
(1) Na podlagi pisnega zaprosila organa države prosilke lahko
pristojni organ dovoli pooblaščenim uradnim osebam organa države
prosilke, da so navzoče pri opravljanju nalog davčnega organa v
Republiki Sloveniji. Pooblaščene uradne osebe se izkažejo s
pooblastilom.
(2) Kadar pristojni organ ugodi zaprosilu, obvesti organ države
prosilke o času, kraju in pogojih sodelovanja v postopku pobiranja
davkov.
(3) Pristojni organ pooblaščeni uradni osebi države prosilke za
namene iz prvega odstavka tega člena zagotovi pregled dokumentacije
in izvode dokumentacije, do katere ima dostop.
(4) Pristojni organ lahko na podlagi posebnega dogovora z organi
ene ali več držav prosilk določi, da davčni organ sodeluje v
sočasnem davčnem nadzoru zavezancev za davek, ki hkrati poteka v
več državah članicah EU, z namenom, da si organi teh držav članic
EU izmenjajo tako pridobljene informacije. Davčni organ opravlja
naloge sočasnega davčnega nadzora v skladu s tem zakonom in
zakonom, ki ureja finančno upravo.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka pristojni organ obvesti
pristojni organ v drugi državi članici EU o zavezancih za davek, ki
jih predlaga za sočasni davčni nadzor, in razlogih zanj ter
opredeli časovno obdobje opravljanja sočasnega davčnega
nadzora.
(6) Po prejemu zaprosila za sočasni davčni nadzor pristojni organ
potrdi sodelovanje, če je to glede na okoliščine primerno, sicer
organu države prosilke pošlje obrazloženo zavrnitev.
(7) Za vsak sočasni davčni nadzor pristojni organ sporoči ime in
priimek uradne osebe, odgovorne za spremljanje in usklajevanje
postopka sočasnega davčnega nadzora.
252. člen
(varovanje in razkritje podatkov)
(1) Vsi podatki, pridobljeni v skladu s tem poglavjem, se
obravnavajo kot davčna tajnost.
(2) Podatki, pridobljeni v skladu s tem poglavjem, se lahko
uporabijo:
– v postopku pobiranja davkov iz 244. člena tega zakona, vključno z
upravno ali sodno presojo, in
– v kazenskem postopku, začetem zaradi kršitev davčnega prava.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko pridobljeni podatki
uporabijo tudi za odmero in izterjavo drugih davščin iz 215. člena
tega zakona ter za odmero in izterjavo obveznih prispevkov za
socialno varnost.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko pristojni organ
dogovori s pristojnim organom druge države članice EU, da se
podatki, ki jih je pridobil, uporabijo tudi za druge namene, vendar
le, če bi v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji
takšne podatke v podobnih okoliščinah lahko uporabili tudi za te
druge namene.
(5) Pristojni organ lahko na podlagi vnaprejšnjega obvestila državi
članici EU, od koder podatki izvirajo, te podatke posreduje na
način, določen v tem poglavju, za namene uporabe iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, tretji državi članici EU, če meni, da
bi bili lahko zanjo koristni, razen če država članica EU, od koder
podatki izvirajo, temu v 10 delovnih dneh od prejema obvestila
nasprotuje.
(6) Podatki, poročila, izjave in vsi drugi dokumenti, ki jih
pristojni organ v zvezi z izvajanjem tega poglavja pridobi od
organa zaprošene države, imajo za namene dokazovanja enako dokazno
moč, kot če bi bili pridobljeni od upravnega organa v Republiki
Sloveniji.
253. člen
(vročanje)
(1) Davčni organ v skladu s tem zakonom in na podlagi zaprosila
organa države prosilke vroči naslovniku akt ali odločbo, ki jo je
izdal pristojni organ države prosilke in zadeva izvajanje predpisov
o davkih iz 244. člena tega zakona v državi prosilki.
(2) Organ države prosilke mora v zaprosilu za vročitev navesti
vsebino akta ali odločbe, ki naj se vroči, ter opredeliti osebno
ime oziroma firmo ter naslov oziroma sedež naslovnika, vključno z
vsemi ostalimi informacijami, ki lahko pomagajo identificirati
naslovnika.
(3) Organ zaprošene države nemudoma obvesti organ države prosilke o
ukrepih, ki jih je davčni organ sprejel v zvezi z vročitvijo, še
posebej pa o datumu vročitve akta ali odločbe naslovniku, če
pristojni organ države prosilke sam vročitve ne more izvesti ali če
bi taka vročitev povzročila nesorazmerne težave.
253.a člen
(širše sodelovanje)
Če je z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, s
tretjo državo dogovorjeno širše upravno sodelovanje, kot je
predvideno v tem poglavju, drugi državi članici EU takega širšega
sodelovanja ni mogoče zavrniti.
253.b člen
(obveščanje in poročanje Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, na način, kot ga določi
Evropska komisija:
a) Evropsko komisijo obvešča o podatkih iz prvega odstavka 248.
člena tega zakona, s katerimi razpolaga in jih lahko s pristojnimi
organi drugih držav članic EU izmenjuje avtomatično v skladu s tem
zakonom, ter
b) Evropski komisiji najmanj enkrat letno sporoča statistične
podatke o obsegu avtomatične izmenjave podatkov iz prvega odstavka
248. člena ter prvega odstavka 248.a in 248.b člena tega
zakona.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, Evropsko komisijo obvesti
tudi o vseh spremembah glede razpoložljivosti podatkov iz prvega
odstavka 248. člena tega zakona ali glede obsega avtomatične
izmenjave podatkov, če se ta spremeni zaradi dodatnih dogovorov z
drugimi državami članicami EU ali na podlagi mednarodne pogodbe s
tretjo državo.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, Evropsko komisijo obvesti
tudi o spremembah v zvezi s seznamom subjektov oziroma računov, ki
bi jih bilo treba obravnavati kot neporočevalske finančne
institucije oziroma kot izključene račune, če se ta spremeni zaradi
spremembe statusa neporočevalske finančne institucije ali statusa
računa kot izključenega računa.
III. poglavje
Izmenjava podatkov med članicami EU
Izmenjava podatkov na področju posrednih
davkov
254. člen
(pristojni organ na področju posrednih
davkov)
(1) Pristojni organ za izvajanje nalog
izmenjave podatkov med državami članicami EU glede obdavčenja blaga
in storitev z DDV med državami članicami EU in obdavčevanja dobav
trošarinskih izdelkov v prometu med državami članicami EU je
Finančna uprava Republike Slovenije.
(2) Pristojni organ Republike Slovenije za
izvajanje Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o
upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev
na področju davka na dodano vrednost (UL L št. 195 z dne 1. 8.
2018, str. 3) je Finančna uprava Republike Slovenije.
255. člen
Črtan po 39. členu ZDavP-2J
(Uradni list RS, št. 63/16).
III.A poglavje
Pravila o dolžni skrbnosti in poročanju za informacije o
finančnih računih
255.a člen
(opredelitev pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga
določa oddelek VIII Priloge I Direktive 2014/107/EU.
(2) Za
namene izvajanja tega poglavja zakona se pojem država članica, kot
je uporabljen v opredelitvi izrazov v oddelku VIII priloge I
Direktive 2014/107/EU, nanaša na vsako državo ali jurisdikcijo, ki
ni Slovenija.
(3) Po tem poglavju se za finančno institucijo rezidentko Slovenije
šteje finančna institucija, kot je opredeljena v 266.b členu tega
zakona.
255.b člen
(obveznosti dolžne skrbnosti, zbiranja in poročanja
informacij)
(1) Poročevalske finančne institucije Slovenije izvajajo postopke
dolžne skrbnosti za identificiranje računov nerezidentov, zbirajo
informacije o računih nerezidentov, ter jih letno sporočajo
pristojnemu organu v skladu s Prilogo I in Prilogo II Direktive
2014/107/EU in tem zakonom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za investicijske oziroma
pokojninske sklade brez pravne osebnosti obveznosti po tem zakonu
izpolnjuje in zanje odgovarja družba za upravljanje ali drug
upravljalec, ki upravlja investicijski sklad, oziroma upravljavec
pokojninskega sklada.
(3) Obveznost pregleda, identifikacije in poročanja, kot za račune,
o katerih se poroča, velja za vse račune, ki jih vodi poročevalska
finančna institucija Slovenije.
(4) Poročevalska finančna institucija Slovenije lahko postopke
dolžne skrbnosti, ki veljajo za račune visoke vrednosti, uporabi za
račune nižje vrednosti.
(5) Iz dokumentacije poročevalske finančne institucije Slovenije
oziroma tretje osebe iz 255.e člena tega zakona, ki jo vodi v zvezi
z izvajanjem postopkov dolžne skrbnosti in zbiranjem informacij iz
prvega odstavka tega člena, morajo biti razvidni postopki, po
katerih so bile informacije zbrane. Dokumentacija, vključno s
samopotrdili in dokaznimi listinami, se hrani deset let od poteka
leta, na katero se nanaša, na način iz 32. člena tega zakona.
(6) Oseba, ki poročevalski finančni instituciji Slovenije predloži
samopotrdilo iz Priloge I Direktive 2014/107/EU, v potrdilu navede
resnične, pravilne in popolne podatke.
255.c člen
(obveščanje o zbiranju, obdelovanju in pošiljanju
informacij)
Poročevalska finančna institucija Slovenije vsako posamezno osebo,
o kateri se poroča, v izvajanju postopka dolžne skrbnosti iz prvega
odstavka 255.b člena tega zakona obvesti o zbiranju, obdelovanju in
pošiljanju informacij iz prvega odstavka 255.č člena tega
zakona.
255.č člen
(informacije, ki se poročajo)
(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije pristojnemu organu
v zvezi z vsakim računom, o katerem se poroča, sporoči naslednje
informacije:
1. ime, naslov, državo, katere rezident je (v nadaljnjem besedilu:
država) davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega
zavezanca (v nadaljnjem besedilu: davčna številka) ter datum in
kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča in ki je imetnik
računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se
po uporabi postopkov o dolžni skrbnosti ugotovi, da ima eno ali več
obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, pa ime,
naslov, državo ali države, katerih rezident je, ter davčno številko
subjekta in ime, naslov, državo ali države, katerih rezident je,
davčno številko ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se
poroča;
2. številko računa;
3. davčno številko, naziv in naslov poročevalske finančne
institucije;
4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno
vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe
z odkupno vrednostjo, ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu
koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, o
zaprtju računa;
5. v primeru skrbniškega računa:
– skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in
skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi
na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na
račun med koledarskim letom, in
– skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev, ki
se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom, v zvezi s
katerim je poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik,
borzni posrednik, pooblaščenec ali zastopnik imetnika računa;
6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti,
vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom, in
7. v primeru računov, ki niso opisani v 5. ali 6. točki tega
odstavka, skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa
v zvezi z računom med koledarskim letom, v zvezi s katerim je
poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim
zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa
med koledarskim letom.
(2) Poročevalska finančna institucija Slovenije v sporočenih
informacijah navede valuto, v kateri je izražen vsak ustrezen
znesek.
(3) Če poročevalska finančna institucija Slovenije v koledarskemu
letu, za katero se poroča, ni identificirala računov, o katerih se
poroča, to sporoči pristojnemu organu.
255.d člen
(ugotavljanje okoliščin v zvezi z računi)
Poročevalska finančna institucija Slovenije mora uveljaviti
postopke, ki ji omogočajo ugotavljanje okoliščin v zvezi z računi
in spreminjanje teh okoliščin v skladu s Prilogo I in Prilogo II
Direktive 2014/107 EU.
255.e člen
(tretje osebe kot ponudniki storitev)
Minister, pristojen za finance, lahko določi, da se poročevalskim
finančnim institucijam Slovenije dovoli uporaba storitev tretjih
oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz tega
poglavja, kot to dopuščajo ustrezni predpisi Slovenije. V navedenem
primeru za izpolnjevanje obveznosti odgovarjajo poročevalske
finančne institucije Slovenije.
255.f člen
(sporočanje informacij pristojnemu organu)
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše način in obliko
sporočanja informacij iz prvega in tretjega odstavka 255.č člena
tega zakona.
(2) Poročevalska finančna institucija Slovenije informacije iz
prvega in tretjega odstavka 255.č člena tega zakona sporoči
pristojnemu organu najpozneje do 30. junija 31. maja leta, ki sledi koledarskemu letu, na
katero se informacije nanašajo.
255.g člen
(oblikovanje enotnega seznama neporočevalskih finančnih
institucij in izključenih računov)
(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije za namene
oblikovanja in posodabljanja enotnega seznama neporočevalskih
finančnih institucij in izključenih računov, pristojnemu organu
predloži seznam subjektov oziroma računov, ki izpolnjujejo zahteve,
opredeljene v pododstavkih B.1(c) in C.17(g) Oddelka VIII Priloge I
Direktive 2014/107/EU, in bi jih bilo treba obravnavati kot
neporočevalske finančne institucije Slovenije oziroma kot
izključene račune. Poročevalska finančna institucija Slovenije
predloži seznam v roku iz drugega odstavka 255.f člena tega
zakona.
(2) Enotni seznam neporočevalskih finančnih institucij Slovenije in
izključenih računov se objavi na spletni strani Ministrstva za
finance.
255.h člen
(menjalni tečaj)
Za preračun valut se uporabi referenčni tečaj Evropske centralne
banke, objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
III.B
poglavje
Pravila za poročanje in izmenjavo poročil po državah
255.i
člen
(opredelitev pojmov in obveznost poročanja mednarodne skupine
podjetij)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določa
oddelek I Priloge III Direktive 2016/881/EU.
(2)
Poročevalec predloži CbCR za poslovno leto poročanja, najpozneje v
12 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne
skupine podjetij v skladu z Direktivo 2016/881/EU in tem
zakonom.
(3) Za
poročevalca iz drugega odstavka tega člena se šteje krovno matično
podjetje mednarodne skupine podjetij, ki je rezident Republike
Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(4) Za
poročevalca se šteje tudi oseba v sestavi ali nadomestno matično
podjetje mednarodne skupine podjetij pod pogoji in v skladu z
oddelkom II Priloge III Direktive 2016/881/EU in tem zakonom.
(5) Za
poročevalca se ne šteje izvzeta mednarodna skupina podjetij.
255.j člen
(vsebina CbCR)
CbCR
vsebuje naslednje podatke o mednarodni skupini podjetij:
1. zbirne
podatke, po posamezni jurisdikciji, v kateri mednarodna skupina
podjetij posluje: prihodek, dobiček (izguba) pred plačilom davka na
dobiček, plačan in obračunan davek od dohodkov, izkazani kapital,
nerazporejeni dobiček, število zaposlenih in vrednost opredmetenih
sredstev razen denarja in denarnih ustreznikov;
2.
opredelitev posamezne osebe v sestavi mednarodne skupine podjetij:
navedba davčne jurisdikcije in jurisdikcija ustanovitve, če se
razlikuje od davčne jurisdikcije, ter vrsto glavnih poslovnih
dejavnosti.
255.k
člen
(uporaba CbCR)
(1)
Davčni organ sme podatke, pridobljene iz CbCR, uporabiti le za:
–
analiziranje tveganja, povezanega z določanjem transfernih cen pri
davčnem zavezancu;
–
analiziranje tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in
preusmerjanjem dobička;
–
ekonomsko analizo in
–
statistično analizo.
(2)
Prilagoditev transferne cene, ki jo izvede davčni organ na podlagi
CbCR, za namene 16. člena ZDDPO-2, ni dovoljena.
(3) Ne
glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme davčni organ podatke
iz CbCR uporabiti kot podlago za nadaljnje poizvedbe o poslih
mednarodne skupine podjetij v zvezi z določanjem transfernih cen
ali o drugih davčnih zadevah v postopku davčnega nadzora, na
podlagi katerih se ustrezno obdavči dohodek oseb v sestavi.
255.l
člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način izvajanja
III.B poglavja tega zakona.
III.C poglavje
Pravila za poročanje o čezmejnih
aranžmajih
255.m člen
(opredelitev pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem poglavju,
imajo enak pomen, kot je določen v 243.a členu tega
zakona.
(2) Za namene tega poglavja pojem povezano
podjetje pomeni osebo, ki je povezana z drugo osebo na enega od
naslednjih načinov:
1. oseba je udeležena pri upravljanju druge
osebe tako, da je v položaju z znatnim vplivom na to drugo
osebo;
2. oseba je udeležena pri nadzoru nad drugo
osebo z deležem glasovalnih pravic, ki presega 25 %;
3. oseba je udeležena v kapitalu druge
osebe z imetništvom kapitala, ki neposredno ali posredno presega
delež 25 %;
4. oseba je upravičena do 25 % ali več
dobička druge osebe.
(3) Če je v skladu s prejšnjim odstavkom
pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu oziroma dobičku iste osebe
udeležena več kot ena oseba, se vse osebe štejejo za povezana
podjetja. Če je pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu oziroma pri
dobičku več kot ene osebe udeležena ista oseba, se vse osebe
štejejo za povezana podjetja.
(4) Oseba, ki deluje skupaj z drugo osebo v
zvezi z glasovalnimi pravicami ali imetništvom kapitala, se
obravnava kot udeležena pri vseh glasovalnih pravicah ali
lastništvu kapitala druge osebe. Pri posredni udeležbi se
izpolnjevanje zahtev iz 3. točke drugega odstavka tega člena določi
tako, da se pomnožijo deleži v kapitalu po zaporednih stopnjah. Za
osebo z več kot 50 % glasovalnih pravic se šteje, da ima 100 %
glasovalnih pravic.
(5) Posameznik in njegovi družinski člani
se štejejo za eno osebo.
(6) Za družinskega člana iz prejšnjega
odstavka se šteje: zakonec ali oseba, s katero posameznik živi v
dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice
kot zakonska zveza, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe,
s katero posameznik živi v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, prednik ali
potomec posameznika ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali
potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma
polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji.
255.n člen
(davki, na katere se to poglavje
nanaša)
Glede davkov, na katere se to poglavje
nanaša, se uporablja 244. člen tega zakona.
255.o člen
(posrednik)
(1) Posrednik je oseba, ki oblikuje, trži,
organizira ali daje na voljo za uporabo čezmejni aranžma, o katerem
se poroča, ali upravlja njegovo izvajanje in izpolnjuje vsaj enega
od dodatnih pogojev iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Poleg oseb iz prejšnjega odstavka je
posrednik tudi oseba, ki se ob upoštevanju ustreznih dejstev in
okoliščin ter na podlagi razpoložljivih informacij in ustreznega
strokovnega znanja in razumevanja, potrebnega za zagotavljanje
takih storitev, zaveda, ali bi bilo zanjo upravičeno pričakovati,
da se zaveda, da bo neposredno ali prek drugih oseb nudila pomoč
oziroma svetovanje pri oblikovanju, trženju, organizaciji, dajanju
na voljo za uporabo ali upravljanju izvajanja čezmejnega aranžmaja,
o katerem se poroča, pri tem pa izpolnjuje vsaj enega od dodatnih
pogojev iz tretjega odstavka tega člena. Vsakdo lahko dokazuje, da
ni vedel, niti ne bi bilo upravičeno pričakovati, da bi vedel, da
je sodeloval pri čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča. V ta
namen se lahko sklicuje na vsa ustrezna dejstva in okoliščine, pa
tudi na razpoložljive informacije, svoje ustrezno strokovno znanje
in razumevanje.
(3) Oseba iz prvega oziroma drugega
odstavka tega člena se šteje za posrednika, če izpolnjuje vsaj
enega od dodatnih pogojev:
1. je rezident za davčne namene v
Sloveniji;
2. ima stalno poslovno enoto v Sloveniji,
prek katere zagotavlja storitve v zvezi s čezmejnim
aranžmajem;
3. je ustanovljena oziroma organizirana v
skladu s slovenskim pravom ali
4. je v Sloveniji registrirana za
opravljanje pravnih, davčnih ali svetovalnih storitev.
255.p člen
(obveznost poročanja o čezmejnih
aranžmajih)
(1) Posredniki pristojnemu organu
predložijo naslednje podatke o čezmejnih aranžmajih, o katerih se
poroča, s katerimi razpolagajo:
1. identifikacijo posrednikov in zadevnih
davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, datumom in krajem
rojstva (če gre za posameznika), rezidentstvom za davčne namene,
davčno številko ter, če je primerno, osebami, ki so povezana
podjetja zadevnega davčnega zavezanca;
2. podrobnosti o prepoznavnih značilnostih
iz Priloge IV, zaradi katerih se o čezmejnem aranžmaju
poroča;
3. povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o
katerem se poroča, vključno z navedbo imena, pod katerim je znan,
če takšno ime obstaja, ter abstraktnim opisom zadevnih poslovnih
dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to privedlo do razkritja
poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega
procesa niti razkritja podatkov, ki bi bilo v nasprotju z javnim
redom;
4. datum, ko je ali bo storjen prvi del pri
izvajanju čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča;
5. podrobnosti o določbah nacionalnega
prava, ki so podlaga za čezmejni aranžma, o katerem se
poroča;
6. vrednost čezmejnega aranžmaja, o katerem
se poroča;
7. identifikacijo države članice EU
zadevnega davčnega zavezanca in morebitnih drugih držav članic EU,
ki bi jih verjetno zadeval čezmejni aranžma, o katerem se
poroča;
8. identifikacijo morebitne druge osebe v
državi ali jurisdikciji, na katero bi verjetno vplival čezmejni
aranžma, o katerem se poroča, ob navedbi, s katerimi državami ali
jurisdikcijami je ta oseba povezana.
(2) Posredniki iz prvega odstavka 255.o
člena predložijo podatke iz prejšnjega odstavka v 30 dneh
od:
1. dneva po tem, ko je tržni aranžma na
voljo za izvajanje,
2. dneva po tem, ko je posebej prilagojeni
aranžma pripravljen za izvajanje, ali
3. dneva, ko se izvede kakršna koli
aktivnost, ki kaže na namero o izvajanju aranžmaja ali pomeni
začetek izvajanja aranžmaja.
(3) Posredniki iz drugega odstavka 255.o
člena tega zakona predložijo podatke iz prvega odstavka tega člena
v 30 dneh od dneva po tem, ko so neposredno ali prek drugih oseb
zagotovili pomoč oziroma svetovanje.
(4) V primeru tržnih aranžmajev posrednik
vsake tri mesece predloži redno poročilo, ki glede na predhodno
poročilo vsebuje nove podatke iz 1., 4., 7. in 8. točke prvega
odstavka tega člena.
255.r člen
(poročanje pristojnemu
organu)
(1) Kadar mora posrednik predložiti podatke
pristojnim organom več kot ene države članice EU, predloži podatke
o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, le v Sloveniji,
če:
1. je posrednik v Sloveniji rezident za
davčne namene;
2. ima posrednik v Sloveniji stalno
poslovno enoto, prek katere se zagotavljajo storitve v zvezi z
aranžmajem, pa ni rezident za davčne namene v nobeni drugi državi
članici EU;
3. je posrednik ustanovljen ali organiziran
po slovenskem pravu, pri tem pa ni podana nobena od naveznih
okoliščin iz 1. ali 2. točke tega odstavka v drugi državi članici
EU;
4. je posrednik v Sloveniji registriran za
opravljanje pravnih, davčnih ali svetovalnih storitev, pri tem pa
ni podana nobena od naveznih okoliščin iz 1., 2. ali 3. točke tega
odstavka v drugi državi članici EU.
(2) Posrednik je oproščen poročanja v
Sloveniji, če lahko dokaže, da so bili, ob upoštevanju okoliščin iz
prejšnjega odstavka, isti podatki že predloženi v drugi državi
članici EU.
255.s člen
(poklicna skrivnost)
(1) Posrednik je oproščen predložitve
podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, če bi s
poročanjem kršil varovanje poklicne skrivnosti, kot jo določa
zakon, ki ureja poklicno skrivnost.
(2) Če se posrednik sklicuje na poklicno
skrivnost, mora o tem nemudoma pisno obvestiti katerega koli
drugega posrednika ali, če tega ni, zadevnega davčnega zavezanca,
ter ga obvestiti tudi o njegovi obveznosti poročanja iz 255.š člena
tega zakona.
(3) Posrednik je oproščen poročanja v
skladu s tem členom le v obsegu, ki ga za njegov poklic določa
zakon, ki ureja poklicno skrivnost.
255.š člen
(poročanje drugega posrednika ali
zadevnega davčnega zavezanca)
(1) Če ni posrednika ali če posrednik pisno
obvesti zadevnega davčnega zavezanca ali drugega posrednika o
uporabi privilegija poklicne skrivnosti iz 255.s člena tega zakona,
podatke o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, predloži drug
posrednik ali, če tega ni, zadevni davčni zavezanec.
(2) Zadevni davčni zavezanec ali drug
posrednik iz prejšnjega odstavka predložita podatke v 30 dneh od
dneva, na katerega je čezmejni aranžma, o katerem se poroča, na
voljo zadevnemu davčnemu zavezancu za izvajanje ali je pripravljen
za izvajanje s strani zadevnega davčnega zavezanca ali je storjen
prvi del pri njegovem izvajanju v zvezi z zadevnim davčnim
zavezancem, odvisno od tega, kaj nastopi prej.
(3) Kadar mora zadevni davčni zavezanec
predložiti podatke pristojnim organom več kot ene države članice
EU, predloži podatke o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, le
v Sloveniji, če:
1. je v Sloveniji rezident za davčne
namene;
2. ima v Sloveniji stalno poslovno enoto,
ki ima koristi od aranžmaja, pa ni rezident druge države članice
EU;
3. v Sloveniji prejema dohodek ali ustvarja
dobiček, pri tem pa ni podana nobena od naveznih okoliščin iz 1. in
2. točke tega odstavka v drugi državi članici EU;
4. v Sloveniji opravlja dejavnost, pri tem
pa ni podana nobena od naveznih okoliščin iz 1., 2. ali 3. točke
tega odstavka v drugi državi članici EU.
(4) Zadevni davčni zavezanec je oproščen
poročanja v Sloveniji, če lahko dokaže, da so bili, ob upoštevanju
okoliščin iz prejšnjega odstavka, isti podatki že predloženi v
drugi državi članici EU.
255.t člen
(pravila za poročanje, kadar je več
posrednikov oziroma več zadevnih davčnih zavezancev)
(1) Če je posrednikov več, morajo
predložiti podatke o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, vsi
posredniki, ki so vključeni v isti čezmejni aranžma. Posrednik je
oproščen predložitve podatkov le, če lahko dokaže, da je iste
podatke iz prvega odstavka 248.c člena tega zakona že predložil
drug posrednik.
(2) Če je k poročanju zavezanih več
zadevnih davčnih zavezancev, predloži podatke v skladu s prvim
odstavkom 255.s člena tega zakona prvi zadevni davčni zavezanec, ki
se je s posrednikom o čezmejnem aranžmaju dogovoril oziroma, ki
izvajanje aranžmaja upravlja.
(3) Zadevni davčni zavezanec je oproščen
predložitve podatkov le, če lahko dokaže, da je iste podatke iz
prvega odstavka 248.c člena tega zakona že predložil drug zadevni
davčni zavezanec.
(4) Vsak zadevni davčni zavezanec podatke o
uporabi aranžmaja posreduje davčnemu organu vsako leto, za katero
ga uporablja.
255.u člen
(učinek poročanja o čezmejnem
aranžmaju)
Dejstvo, da je bilo o čezmejnem aranžmaju
poročano, ne omejuje davčnega organa pri izvrševanju njegovih
pooblastil.
255.v člen
(pooblastilo za podzakonski
akt)
Minister, pristojen za finance, lahko
podrobneje določi način izvajanja tega poglavja zakona.
IV. poglavje
Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega
obdavčevanja
Izvajanje mednarodnih
pogodb
1. podpoglavje
Postopek skupnega dogovora v skladu z mednarodno pogodbo o
izogibanju dvojnega obdavčevanja
Postopek skupnega dogovarjanja v skladu
z mednarodno pogodbo
256. člen
(splošne določbe)
(1) To poglavje določa postopek skupnega
dogovarjanja v zvezi z izvajanjem Konvencije o odpravi dvojnega
obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij s
Protokolom (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/07) in
mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in
premoženja, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu:
mednarodna pogodba), kot načina zagotavljanja obdavčitve v skladu z
mednarodno pogodbo, če je tak postopek dogovorjen v mednarodni
pogodbi, sklenjeni med Republiko Slovenijo in drugimi državami
članicami EU, pravice in obveznosti davčnega zavezanca, pristojnega
organa, članov svetovalne komisije in komisije za alternativno
reševanje sporov ter način imenovanja članov svetovalne komisije in
komisije za alternativno reševanje sporov.
(2) V postopku skupnega dogovarjanja se
zagotavlja varstvo pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca na
način in po postopku, ki ju določa to poglavje.
(3) Postopek skupnega dogovarjanja lahko
sproži davčni zavezanec, ki se šteje za rezidenta Republike
Slovenije, z vložitvijo zahteve iz 256.b člena tega zakona, kadar
meni, da so ali bodo odločitve oziroma dejanja davčnega organa ali
davčnega organa druge države povzročile obdavčenje, ki ni v skladu
z mednarodno pogodbo (v nadaljnjem besedilu: vprašanje
obdavčitve).
(4) Postopek skupnega dogovarjanja se
začne, ko pristojni organ ugodi zahtevi za začetek postopka
skupnega dogovarjanja in če se pristojni organ druge države strinja
s postopkom skupnega dogovarjanja.
(5) Če davčni zavezanec za reševanje sporov
v zvezi z mednarodno pogodbo ne izbere postopka po tem poglavju,
kar navede v zahtevi iz 256.b člena tega zakona, se pri reševanju
sporov v zvezi z izvajanjem mednarodnih pogodb, sklenjenih med
Republiko Slovenijo in državami članicami EU, smiselno uporabljajo
256.a, 256.b, 256.c, 256.č, 256.d in 258. člen tega zakona, če ni z
mednarodno pogodbo določeno drugače.
(6) Če davčni zavezanec za že začeti
postopek skupnega dogovarjanja vloži novo zahtevo za reševanje
sporov v zvezi z mednarodno pogodbo, se predhodno začeti postopek
iz petega odstavka tega člena nadaljuje po tem poglavju
zakona.
(7) Določbe 256.a, 256.b, 256.c, 256.č,
256.d in 258. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi v
zvezi z izvajanjem mednarodnih pogodb, sklenjenih med Republiko
Slovenijo in tretjimi državami oziroma jurisdikcijami, če ni z
mednarodno pogodbo ali dogovorom pristojnih organov po mednarodni
pogodbi določeno drugače.
(8) O vprašanjih postopka, ki niso urejena
v tem poglavju, se v postopku skupnega dogovarjanja smiselno
uporabljata ta zakon in zakon, ki ureja splošni upravni
postopek.
256.a člen
(opredelitev pojmov)
(1) Pojem, ki v tem poglavju ni opredeljen,
ima pomen, ki ga ima po mednarodni pogodbi iz prvega odstavka 256.
člena tega zakona na dan začetka teka triletnega roka iz prvega
odstavka 256.b člena tega zakona, razen če sobesedilo zahteva
drugače. Pojem, ki v mednarodni pogodbi ni opredeljen, ima pomen,
ki ga ima takrat po pravu Republike Slovenije za namene davkov, za
katere se uporablja omenjena mednarodna pogodba, pri čemer kateri
koli pomen po veljavni davčni zakonodaji Republike Slovenije
prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji Republike
Slovenije.
(2) V tem poglavju pojem »dvojno
obdavčevanje« pomeni obdavčitev istega dohodka ali premoženja z
davki, za katere se uporablja mednarodna pogodba iz prvega odstavka
256. člena tega zakona, v dveh ali več državah članicah, kadar taka
obdavčitev privede do nastanka dodatne davčne obveznosti, povečanja
davčne obveznosti oziroma nepriznavanja ali zmanjšanja izgube, ki
lahko zmanjšuje davčno osnovo.
256.b člen
(zahteva za začetek postopka skupnega
dogovarjanja)
(1) Davčni zavezanec, ki meni, da ni bil
ali ne bo obdavčen v skladu z mednarodno pogodbo, lahko najkasneje
v treh letih od predložitve obračuna davka, davčnega obračuna v
postopku davčnega inšpekcijskega postopka oziroma vročitve odmerne
odločbe vloži pisno zahtevo za začetek postopka skupnega
dogovarjanja s pristojnim organom druge države (v nadaljnjem
besedilu: zahteva), v katerem se odloči o obravnavi dohodka ali
premoženja po mednarodni pogodbi (v nadaljnjem besedilu: dogovor),
ne glede na pravna sredstva, ki jih dovoljuje pravni red Republike
Slovenije. Pred predložitvijo obračuna davka, davčnega obračuna v
postopku davčnega inšpekcijskega postopka oziroma pred vročitvijo
odmerne odločbe pa lahko davčni zavezanec vloži zahtevo, če meni,
da je že iz prvega uradnega obvestila verjetno izkazano, da bo
prišlo do obdavčitve, neskladne z mednarodno pogodbo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek davčni
zavezanec ne more vložiti zahteve, če je glede vprašanja obdavčitve
v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba.
(3) Zahteva se vloži pri pristojnem organu
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
Davčni zavezanec, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za veliko gospodarsko družbo, zahtevo in izvod dopolnitve
zahteve iz šestega odstavka tega člena hkrati vloži pri vseh
pristojnih organih držav, na katere se vprašanje obdavčitve nanaša.
Pristojni organ v dveh mesecih od prejema zahteve potrdi prejem
zahteve davčnemu zavezancu in o prejeti zahtevi obvesti pristojni
organ druge države, na katerega se zahteva nanaša, ter o jeziku, v
katerem namerava voditi postopek.
(4) Zahteva se vloži v slovenskem in
angleškem jeziku. Priloženim dokumentom, sestavljenim v tujem
jeziku, ki niso v angleškem jeziku, je treba priložiti prevod v
angleškem jeziku.
(5) Zahteva mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke davčnega
zavezanca in drugih relevantnih oseb,
2. podatke o davčnih obdobjih, na katera se
nanaša vprašanje obdavčitve,
3. dejstva, dokaze in okoliščine, odločilne
za presojo o vprašanju obdavčitve,
4. navedbo predpisov in mednarodne pogodbe,
ki se uporablja oziroma je pomembna v konkretnem primeru, ki se
razlaga in uporablja v povezavi z vprašanjem obdavčitve,
5. podatke v zvezi z zahtevo ter dokazila,
s katerimi davčni zavezanec:
– izkazuje razloge, zaradi katerih meni, da
ni bil ali ne bo obdavčen v skladu z mednarodno pogodbo,
– seznani pristojni organ z obračunom ali
odločbo, s katero je bil obračunan ali odmerjen davek,
– seznani pristojni organ z vloženimi
pravnimi sredstvi in izdanimi upravnimi odločbami in sodbami iz
prejšnje alineje,
– seznani pristojni organ s tem, da je že
bila vložena zahteva oziroma da že teče postopek skupnega
dogovarjanja in poda izjavo, da bo postopek skupnega dogovarjanja
na podlagi te zahteve zaključen,
– seznani pristojni organ s tem, ali je
vložil zahtevek pri pristojnem organu druge države,
– poda izjavo, s katero se zavezuje, da bo
na zahtevo pristojnih organov, svetovalne komisije in komisije za
alternativno reševanje sporov v postavljenem roku pravilno navajal
dejstva in predlagal dokaze v zvezi z zahtevo, predvsem pa se
izjavil o dejstvih, pomembnih za rešitev vprašanja
obdavčitve,
– poda izjavo, da so vsi podatki v zahtevi
resnični, pravilni in popolni,
– poda izjavo, da bo v treh mesecih od
vročitve zahteve pristojnega organa predložil podatke, dokaze in
dokumente, potrebne za razjasnitev vprašanja obdavčitve,
– poda izjavo, da bo v zvezi s postopkom
skupnega dogovarjanja spoštoval določbe tega poglavja, ki urejajo
prekinitev postopka, ki je v teku oziroma da bo sprožil postopke za
prekinitev postopkov, ki tečejo v zvezi z reševanjem vprašanja
obdavčitve.
(6) Pristojni organ lahko v treh mesecih od
prejema zahteve iz prvega odstavka tega člena od davčnega zavezanca
zahteva informacije, pomembne za razjasnitev vprašanja obdavčitve.
Davčni zavezanec mora v treh mesecih od vročitve zahteve predložiti
podatke, dokaze in dokumente. Informacije, pomembne za razjasnitev
vprašanja obdavčitve, lahko pristojni organ zahteva tudi v postopku
skupnega dogovarjanja.
(7) Minister, pristojen za finance,
podrobneje predpiše podatke, dokazila in dokumente, ki jih vsebuje
zahteva iz petega odstavka tega člena.
(8) Minister, pristojen za finance, za
namene vodenja postopka po tem poglavju določi vrsto informacij in
način pošiljanja informacij med Ministrstvom za finance in Finančno
upravo Republike Slovenije.
(9) Ta člen se smiselno uporablja tudi za
zahteve, ki jih prejme pristojni organ od pristojnega organa druge
države ali od rezidenta druge države.
256.c člen
(postopek pred pristojnim
organom)
(1) Pristojni organ preizkusi, ali je
zahtevo vložila upravičena oseba, ali je zahteva pravočasna in
utemeljena. Če je zahtevo vložila neupravičena oseba ali če je
prepozna, jo pristojni organ zavrže s sklepom, zoper katerega ni
dovoljena pritožba.
(2) O utemeljenosti zahteve mora pristojni
organ odločiti v šestih mesecih od prejema zahteve ali v šestih
mesecih od prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega
zakona.
(3) Če je bil davek odmerjen z odločbo in
če pristojni organ v šestih mesecih od prejema zahteve ali v šestih
mesecih od prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega
zakona ugotovi, da je zahteva utemeljena in da ni treba izvesti
postopka skupnega dogovarjanja, s tem seznani davčnega zavezanca,
davčni organ in pristojni organ druge države. Pristojni organ
pošlje zahtevo davčnemu organu ter mu določi primeren rok za
rešitev zadeve, pri tem pa navede dejstva oziroma razloge, ki
morajo biti upoštevani pri odmeri davka. Z dnem, ko je davčni
zavezanec seznanjen, da bo o njegovi zahtevi odločal davčni organ,
se postopek na podlagi tega poglavja zakona konča.
(4) O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči
davčni organ z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Če je
odločba o odmeri davka, na katero se nanaša zahteva glede vprašanja
obdavčitve, že dokončna ali pravnomočna, pa te odločbe ni mogoče
odpraviti z obnovo ali odpravo in razveljavitvijo odločbe po
nadzorstveni pravici, davčni organ z novo odločbo, v kateri
upošteva napotilo pristojnega organa iz prejšnjega odstavka,
nadomesti dokončno ali pravnomočno odločbo. Odločba učinkuje od
dneva vročitve.
(5) Če se davek izračuna v obračunu davka
in če pristojni organ v šestih mesecih od prejema zahteve ali v
šestih mesecih od prejema informacij iz šestega odstavka 256.b
člena tega zakona ugotovi, da je zahteva utemeljena in da ni treba
izvesti postopka skupnega dogovarjanja, s tem seznani davčnega
zavezanca, davčni organ in pristojni organ druge države. Pristojni
organ pošlje zahtevo davčnemu organu ter pri tem navede dejstva
oziroma razloge, ki morajo biti upoštevani v predloženem davčnem
obračunu oziroma popravku davčnega obračuna. Z dnem, ko je davčni
zavezanec seznanjen, da lahko predloži davčni obračun oziroma
popravek davčnega obračuna, se postopek na podlagi tega poglavja
zakona konča.
(6) Davčni organ glede obdavčitve iz
prejšnjega odstavka davčnemu zavezancu dovoli predložitev davčnega
obračuna oziroma popravka davčnega obračuna in ga pri tem seznani z
odločilnimi dejstvi, ki jih mora upoštevati v davčnem obračunu ali
popravku davčnega obračuna. S popravkom davčnega obračuna davčni
zavezanec odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v
katerem ga spreminja. V predloženem davčnem obračunu ali popravku
davčnega obračuna mora izkazati razloge, zaradi katerih je
predložil popravek davčnega obračuna. Razlika v davčni obveznosti
med predloženim in popravljenim obračunom, ki učinkuje od dneva
predloženega popravljenega obračuna, je izvršilni
naslov.
(7) Če o vprašanju obdavčitve že teče
postopek pred sodiščem, se zahteva, ki je glede vprašanja
obdavčitve utemeljena, ne more rešiti na način, kot je urejen v
tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku tega člena.
(8) Če pristojni organ v šestih mesecih od
prejema zahteve ali v šestih mesecih od prejema informacij iz
šestega odstavka 256.b člena tega zakona s sklepom ne zavrže ali z
odločbo ne zavrne zahteve ali ne ravna v skladu s tretjim, četrtim,
petim in šestim odstavkom tega člena, izda odločbo, s katero ugodi
zahtevi davčnega zavezanca. O svoji odločitvi pristojni organ
nemudoma obvesti pristojni organ druge države. Če pristojni organ v
šestmesečnem roku ne odloči, se šteje, da je zahtevi
ugodil.
(9) Vložitev zahteve ne prekine postopka
obračunavanja, odmere oziroma nadzora davka niti ne zadrži
izvršitve obračuna davka oziroma odmerne odločbe.
(10) Po sprejemu odločitve, s katero
pristojni organ ugotovi, da je zahteva glede vprašanja obdavčitve
utemeljena in da ni potreben postopek skupnega dogovarjanja, davčni
organ po uradni dolžnosti do izdaje odločbe iz četrtega odstavka
tega člena oziroma do predložitve davčnega obračuna oziroma
popravka davčnega obračuna iz šestega odstavka tega člena odloži
plačilo davka oziroma davčno izvršbo.
(11) Če pristojni organ ugodi zahtevi
davčnega zavezanca, davčni organ odloži plačilo davka oziroma
davčno izvršbo do uveljavitve doseženega dogovora oziroma do poteka
roka iz drugega odstavka 258. člena tega zakona, če davčni
zavezanec ne zahteva uveljavitve dogovora oziroma po poteku 50 dni
od vročitve obvestila iz tretjega odstavka 256.e člena tega zakona,
če dogovor ni dosežen in davčni zavezanec ni predlagal ustanovitve
svetovalne komisije. Za čas odloga se davčnemu zavezancu ne
obračunajo obresti.
256.č člen
(umik zahteve)
(1) Davčni zavezanec lahko umakne svojo
zahtevo vsak čas med postopkom pred pristojnim organom in med
postopkom skupnega dogovarjanja.
(2) Če davčni zavezanec umakne zahtevo med
postopkom pred pristojnim organom ali med postopkom skupnega
dogovarjanja, pristojni organ izda sklep o ustavitvi postopka,
zoper katerega ni dovoljena pritožba.
(3) Z umikom zahteve med postopkom skupnega
dogovarjanja se končajo vsi postopki na podlagi tega poglavja
zakona. Pristojni organ seznani pristojni organ druge države, da se
je postopek skupnega dogovarjanja končal.
(4) O umiku zahteve pristojni organ
nemudoma obvesti davčni organ in sodišče, če je bil postopek v
skladu z 256.d členom tega zakona prekinjen.
256.d člen
(prekinitev davčnega in sodnega
postopka)
(1) Pristojni organ nemudoma obvesti davčni
organ oziroma sodišče, pred katerim teče postopek glede vprašanja
obdavčitve, da je o tem vprašanju začet postopek skupnega
dogovarjanja.
(2) Davčni organ ali sodišče s sklepom
prekine postopek takoj po prejemu obvestila, da je bil začet
postopek skupnega dogovarjanja.
(3) Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljena
pritožba.
(4) S prekinitvijo prenehajo teči vsi roki,
določeni za procesna dejanja.
(5) Prekinjeni postopek se nadaljuje, če
davčni zavezanec umakne svojo zahtevo ali če ne uveljavlja
doseženega dogovora.
256.e člen
(rok za sprejem skupnega
dogovora)
(1) Pristojni organ si mora s pristojnim
organom druge države prizadevati doseči dogovor v dveh letih od
zadnje odločitve enega izmed pristojnih organov, s katero je bilo
ugodeno zahtevi davčnega zavezanca, če o zahtevi ne odloči v roku
šestih mesecev od vložitve zahteve ali prejema informacij iz
šestega odstavka 256.b člena tega zakona, pa v dveh letih po poteku
šest mesecev od vložitve zahteve ali prejema informacij iz šestega
odstavka 256.b člena tega zakona Rok se lahko na predlog enega
izmed pristojnih organov podaljša za največ eno leto, o čemer
pristojni organ nemudoma obvesti davčnega zavezanca.
(2) Če je sodišče ugodilo tožbi davčnega
zavezanca, ki je v upravnem sporu izpodbijal sklep o zavrženju ali
odločbo o zavrnitvi zahteve, začne teči rok za sprejem skupnega
dogovora iz prejšnjega odstavka z dnem vročitve obvestila, s
katerim pristojni organ seznani davčnega zavezanca o odločitvi
sodišča.
(3) Pristojni organ po poteku roka iz
prvega in drugega odstavka tega člena obvesti davčnega zavezanca o
razlogih, zaradi katerih dogovor ni bil dosežen, ter o možnosti za
ustanovitev svetovalne komisije in pogojih, ki morajo biti
izpolnjeni za ustanovitev svetovalne komisije.
257. člen
(ustanovitev svetovalne
komisije)
(1) Davčni zavezanec lahko pristojnemu
organu pisno predlaga ustanovitev svetovalne komisije,
če:
– je samo eden izmed pristojnih organov
ugodil njegovi zahtevi, ali
– v roku iz prvega in drugega odstavka
256.e člena tega zakona ni bil dosežen dogovor.
(2) Davčni zavezanec ne more vložiti
predloga za ustanovitev svetovalne komisije:
– dokler je mogoče vložiti tožbo zoper
sklep o zavrženju zahteve ali odločbo o zavrnitvi
zahteve,
– dokler teče postopek pred sodiščem zoper
sklep o zavrženju zahteve ali odločbo o zavrnitvi zahteve,
ali
– če je bila v zvezi z zavrženim sklepom
ali odločbo o zavrnitvi zahteve sprejeta odločitev sodišča, ki veže
pristojni organ, ali če je bila v drugi državi o zahtevi sprejeta
odločitev, ki veže pristojni organ druge države.
(3) Davčni zavezanec, ki je bil pravnomočno
kaznovan za hujši davčni prekršek ali pravnomočno obsojen za
kaznivo dejanje davčne zatajitve, ne more vložiti predloga za
ustanovitev svetovalne komisije, četudi gre za vprašanje
obdavčitve, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo. Če zoper davčnega
zavezanca iz prejšnjega stavka teče prekrškovni postopek za hujši
davčni prekršek ali kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja
davčne zatajitve, se postopek skupnega dogovarjanja prekine, dokler
prekrškovni in kazenski postopek ni pravnomočno končan.
(4) Pristojni organ lahko zavrne
ustanovitev svetovalne komisije, če ne gre za vprašanje dvojne
obdavčitve. O zavrnitvi mora nemudoma obvestiti davčnega zavezanca
in pristojni organ druge države.
(5) V primerih iz prve alineje prvega
odstavka tega člena se predlog vloži v 50 dneh od prejema sklepa o
zavrženju zahteve ali odločbe, s katero pristojni organ zavrne
zahtevo, če zoper sklep ali odločbo ni bila vložena tožba. Če je
bila zoper sklep ali odločbo vložena tožba, se vloži predlog v 50
dneh od prejema sodbe, s katero je sodišče ugodilo tožbi. Predlog
za primere iz druge alineje prvega odstavka tega člena se vloži v
50 dneh od prejema obvestila iz tretjega odstavka 256.e člena tega
zakona.
(6) Z ustanovitvijo svetovalne komisije
predsednik svetovalne komisije nemudoma seznani davčnega
zavezanca.
257.a člen
(sestava svetovalne komisije in način
imenovanja uglednih neodvisnih oseb)
(1) Svetovalno komisijo sestavljajo
predsednik, predstavnika pristojnih organov in ugledni neodvisni
osebi, ki ju določita pristojna organa s seznama uglednih
neodvisnih oseb, ki ga vzpostavi in vodi Evropska komisija. Ugledne
neodvisne osebe imajo vsaka svojega namestnika, ki ju določita
pristojna organa s seznama uglednih neodvisnih oseb.
(2) Za ugledno neodvisno osebo se lahko
izbere oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo pravne ali
ekonomske smeri ali najmanj magistrsko izobrazbo (druga bolonjska)
pravne ali ekonomske smeri,
– je strokovnjak na področju davčnega
prava, ima najmanj deset let izkušenj na tem področju in znanje
angleškega jezika,
– v zadnjih treh letih pred dnevom
imenovanja ni bila ali ni zaposlena pri davčnem organu oziroma v
tem času ni ali ne deluje v njenem imenu,
– v zadnjih petih letih pred dnevom
imenovanja ni imela ali nima pomembnih lastniških deležev v pravni
osebi, ni član upravnega ali nadzornega organa te osebe, v njej ni
zaposlena, niti ni njen svetovalec,
– v zadnjih treh letih pred dnevom
imenovanja se ni ukvarjala ali se ne ukvarja z davčnim
svetovanjem,
– ni nobenih drugih okoliščin, ki vzbujajo
dvom o njeni nepristranskosti za reševanje vprašanja
obdavčitve.
(3) Ugledna neodvisna oseba je lahko
razrešena, če:
– sama zahteva razrešitev,
– se ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njeni neodvisnosti in nepristranskosti za reševanje
vprašanja obdavčitve,
– se ugotovi, da okoliščine iz prejšnje
alineje nastopijo v enem letu od podaje mnenja svetovalne
komisije.
(4) Podatki o izbranih uglednih neodvisnih
osebah, ki jih izbere in razreši minister, pristojen za finance, je
javen v delu, ki obsega podatke o osebnem imenu ugledne neodvisne
osebe in njen znanstveni ali strokovni naziv. Te podatke objavi
Ministrstvo za finance na svoji spletni strani.
(5) Minister, pristojen za finance,
predpiše način izbire in razrešitve uglednih neodvisnih oseb ter
upravljanje podatkov za vzpostavitev in vodenje seznama uglednih
neodvisnih oseb.
(6) Pristojni organ lahko nasprotuje izbiri
ugledne neodvisne osebe ali nasprotuje, da bi bila še naprej na
seznamu uglednih neodvisnih oseb, na način in po postopku, ki ga
določa Direktiva 2017/1852/EU.
257.b člen
(pravila delovanja svetovalne
komisije)
(1) Pristojni organ po ustanovitvi
svetovalne komisije nemudoma obvesti davčnega zavezanca
o:
– pravilih delovanja svetovalne komisije (v
nadaljnjem besedilu: pravila delovanja),
– datumu, do katerega bo sprejeto mnenje
glede vprašanja obdavčitve, in
– pravni podlagi, na podlagi katere bo
sprejeta odločitev glede vprašanja obdavčitve.
(2) Pristojni organ se s pristojnim organom
druge države dogovori o pravilih delovanja, ki določajo
zlasti:
– opis in značilnosti vprašanja
spora,
– mandat v zvezi s pravnimi in dejanskimi
vprašanji, ki jih je treba rešiti,
– časovni okvir postopka za reševanje
sporov,
– sestavo svetovalne komisije, vključno s
številom in imeni članov, podrobnostmi o njihovi usposobljenosti in
kvalifikacijah ter nasprotji interesov, ki so jih
razkrili,
– pravila za udeležbo davčnega zavezanca in
tretjih oseb v postopku, izmenjavo memorandumov, podatke in dokaze,
stroške, vrsto postopka reševanja sporov ter druge postopkovne in
organizacijske vidike,
– logistične ureditve za postopke in podajo
mnenja svetovalne komisije.
(3) Če je svetovalna komisija ustanovljena
za podajo mnenja glede vprašanja izpolnjevanja pogojev za začetek
postopka skupnega dogovarjanja iz prve alineje prvega odstavka 257.
člena tega zakona, vsebujejo pravila delovanja informacije iz prve,
tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka.
(4) Če so pravila delovanja svetovalne
komisije nepopolna ali pristojni organ o pravilih delovanja ne
obvesti davčnega zavezanca, se uporabljajo s strani predsednika in
uglednih neodvisnih oseb izpolnjena standardna pravila o delovanju,
ki jih je sprejela Evropska komisija.
(5) Če se predsednik in ugledne neodvisne
osebe ne dogovorijo o pravilih delovanja ali če davčni zavezanec o
njih ni bil obveščen, lahko sodišče v postopku, začetem na predlog
davčnega zavezanca, naloži svetovalni komisiji, da v določenem roku
sprejme pravila delovanja in jih sporoči davčnemu zavezancu. V tem
postopku se smiselno uporablja zakon, ki ureja
arbitražo.
257.c člen
(ukrepi za ustanovitev svetovalne
komisije in izbiro članov svetovalne komisije s strani
sodišča)
(1) Če svetovalna komisija ni ustanovljena
najpozneje v štirih mesecih od vložitve pisnega predloga iz prvega
odstavka 257. člena tega zakona, lahko davčni zavezanec zahteva od
sodišča, da sprejeme potrebne ukrepe za ustanovitev svetovalne
komisije.
(2) Če pristojni organ ne izbere ugledne
neodvisne osebe in njenega namestnika, lahko ugledno neodvisno
osebo in namestnika na zahtevo davčnega zavezanca izbere sodišče s
seznama uglednih neodvisnih oseb. Sodišče na zahtevo davčnega
zavezanca izbere s seznama uglednih neodvisnih oseb dve ugledni
neodvisni osebi, če pristojni organ in pristojni organ druge države
ne imenujeta ugledne neodvisne osebe.
(3) Zahteva za ustanovitev svetovalne
komisije iz prvega odstavka tega člena ali zahteva za izbiro
ugledne neodvisne osebe in njenega namestnika iz prejšnjega
odstavka se vloži na sodišče v 30 dneh po poteku roka iz prvega
odstavka tega člena.
(4) V tem postopku se smiselno uporablja
zakon, ki ureja arbitražo.
257.č člen
(komisija za alternativno reševanje
sporov)
(1) Če v roku z prvega in drugega odstavka
256.e člena tega zakona ni bil dosežen dogovor, se pristojni organ
lahko dogovori s pristojnim organom druge države, da bo o vprašanju
obdavčitve namesto svetovalne komisije odločala komisija za
alternativno reševanje sporov, ki se lahko oblikuje kot stalno ali
začasno telo.
(2) Če se pristojni organ s pristojnim
organom druge države v šestih mesecih od prejema mnenja komisije za
alternativno reševanje sporov ne dogovori drugače, je mnenje, ki ga
poda komisija iz prejšnjega odstavka, za pristojni organ
zavezujoče.
(3) Določbe tega poglavja, ki se nanašajo
na svetovalno komisijo, veljajo smiselno tudi za komisijo za
alternativno reševanje sporov, razen če se pristojni organ s
pristojnim organom druge države ne dogovori drugače. Četudi se
dogovori drugače, mora pristojni organ pri tem upoštevati pogoje za
izbiro in razrešitev uglednih neodvisnih oseb, določene v drugem in
tretjem odstavku 257.a člena tega zakona. Glede pravil o delovanju
se pristojni organ dogovori s pristojnim organom druge države o
vrsti postopka za rešitev vprašanja obdavčitve.
257.d člen
(naloge pristojnega organa v zvezi z
odločitvami svetovalne komisije)
(1) Če so na podlagi mnenja svetovalne
komisije izpolnjeni pogoji za začetek postopka skupnega
dogovarjanja, lahko pristojni organ začne postopek skupnega
dogovarjanja. O začetku postopka skupnega dogovarjanja pristojni
organ nemudoma obvesti svetovalno komisijo, pristojni organ druge
države in davčnega zavezanca. Z dnem prejema obvestila o mnenju
svetovalne komisije glede izpolnjevanja pogojev za postopek
skupnega dogovarjanja, za pristojni organ začne teči rok za sprejem
dogovora iz prvega odstavka 256.e člena tega zakona.
(2) Kadar svetovalna komisija poda mnenje
zaradi razloga iz druge alineje prvega odstavka 257. člena tega
zakona, lahko pristojni organ s pristojnim organom druge države
sklene dogovor, ki se razlikuje od mnenja svetovalne komisije. Če
pristojni organ s pristojnim organom druge države v šestih mesecih
od prejema mnenja svetovalne komisije ne sklene dogovora, je
mnenje, ki ga poda komisija na podlagi mednarodne pogodbe in
nacionalnega prava, za pristojni organ zavezujoče.
258. člen
(uveljavitev skupnega
dogovora)
(1) Pristojni organ nemudoma obvesti
davčnega zavezanca o doseženem dogovoru. Če davčni zavezanec v 30
dneh od sprejema dogovora ni prejel obvestila, lahko pri pristojnem
organu zahteva njegovo predložitev.
(2) Davčni zavezanec v 60 dneh od dneva
vročitve obvestila o doseženem dogovoru, od davčnega organa zahteva
uveljavitev dogovora. Dogovor se lahko uveljavi ne glede na roke
zastaranja, določene v tem zakonu.
(3) Davčni zavezanec, ki želi, da se
uveljavi dogovor, mora umakniti pritožbo, tožbo ali drugo pravno
sredstvo, vloženo v zvezi z vprašanjem obdavčitve. Dokazilo o umiku
pravnega sredstva mora predložiti pristojnemu organu v 60 dneh od
vročitve obvestila pristojnega organa o sprejemu
dogovora.
(4) Če je bil davek ugotovljen z odločbo o
odmeri davka, davčni organ z novo odločbo, v kateri upošteva skupni
dogovor, nadomesti odločbo o odmeri davka. Zoper novo odločbo ima
davčni zavezanec pravico pritožbe, s katero ne more izpodbijati
vsebine dogovora.
(5) Odločba iz četrtega odstavka tega člena
učinkuje od dneva vročitve. Davek, izračunan v odločbi, mora biti
plačan v 30 dneh od vročitve odločbe. Če je bil z novo odločbo
ugotovljen premalo plačan oziroma neplačan davek, začnejo teči
zamudne obresti po preteku roka za plačilo. Davčnemu zavezancu
obresti za preveč odmerjen in plačan davek ne pripadajo, če je z
novo odločbo ugotovljeno preplačilo davka.
(6) Če se davek izračuna v obračunu davka,
davčni zavezanec hkrati z zahtevo za uveljavitev dogovora predloži
davčni obračun ali popravek davčnega obračuna, v katerem upošteva
skupni dogovor. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec
odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga
spreminja. V predloženem davčnem obračunu ali popravku davčnega
obračuna mora izkazati razloge, zaradi katerih je predložil
popravek davčnega obračuna, ter predložiti dokazilo o umiku
pravnega sredstva. Razlika v davčni obveznosti med predloženim in
popravljenim obračunom, ki učinkuje od dneva predloženega
popravljenega obračuna, je izvršilni naslov.
(7) Šteje se, da davčni zavezanec ne
uveljavlja dogovora, če v roku iz drugega odstavka tega člena ne
zahteva njegove uveljavitve oziroma v roku iz tretjega odstavka
tega člena ne predloži dokazila o umiku pravnega
sredstva.
(8) Pristojni organ nemudoma obvesti davčni
organ oziroma sodišče o tem, da davčni zavezanec ne uveljavlja
dogovora. Z dnem prejema obvestila prenehajo razlogi, zaradi
katerih je bil postopek prekinjen.
(9) Če je davčni zavezanec izpolnil pogoje
za uveljavitev dogovora iz tretjega odstavka tega člena, pa davčni
organ ni izdal odločbe iz četrtega odstavka tega člena v šestih
mesecih od dneva, ko je zahteval uveljavitev dogovora, lahko vloži
tožbo v upravnem sporu, ker odločba ni bila izdana oziroma mu ni
bila vročena v predpisanem roku.
258.a člen
(objava mnenja svetovalne komisije ali
komisije za alternativno reševanje sporov)
(1) Mnenje, ki ga je podala svetovalna
komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov, se javno
objavi v celoti, če se pristojni organ tako dogovori s pristojnim
organom druge države in se davčni zavezanec s tem strinja. V
nasprotnem primeru se javno objavi samo njegov povzetek. Mnenje ali
njegov povzetek objavi Evropska komisija.
(2) Povzetek mora vsebovati opis in
bistvene elemente vprašanja obdavčitve, datum, davčna obdobja,
pravno podlago za sprejem odločitve, gospodarsko panogo, kratek
opis dogovora ter uporabljene metode.
(3) Pristojni organ pred objavo seznani
davčnega zavezanca z vsebino nameravane objave dogovora.
(4) Davčni zavezanec lahko v 60 dneh po
prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva izločitev
podatkov, ki bi privedli do razkritja poslovne skrivnosti ali
razkritja podatkov, ki bi bili v nasprotju z javnim
redom.
258.b člen
(stroški postopka skupnega
dogovarjanja)
(1) Stroški, ki nastanejo pristojnemu
organu med postopkom ali zaradi postopka skupnega dogovarjanja,
gredo v breme pristojnega organa, stroške svetovalne komisije ali
komisije za alternativno reševanje sporov krijeta pristojna organa
po enakih delih, razen če se pristojna organa dogovorita
drugače.
(2) Davčnega zavezanca bremenijo stroški,
ki jih ima zaradi postopka skupnega dogovarjanja, kot so stroški za
zamudo časa, izgubljeni zaslužek, pravno zastopanje, strokovno
pomoč, in drugi stroški v zvezi z izpolnjevanjem zahtev svetovalne
komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
davčni zavezanec krije vse stroške uglednih neodvisnih oseb,
če:
– je v postopku skupnega dogovarjanja
umaknil zahtevo,
– je zaradi zavrnitve zahteve predlagal
ustanovitev svetovalne komisije ali
– je svetovalna komisija podala mnenje, da
niso podani pogoji za začetek skupnega dogovarjanja.
(4) Pristojni organ izda odločbo, s katero
odloči o stroških iz prejšnjega odstavka.
(5) Ugledni neodvisni osebi pripada
povračilo dejanskih stroškov, ki jih je imela zaradi sodelovanja v
postopku skupnega dogovarjanja, in nadomestilo za sodelovanje v
postopku skupnega dogovarjanja. Višino nadomestila določi minister,
pristojen za finance.
2. podpoglavje
Uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju
dvojnega obdavčevanja
259. člen
(vsebina tega podpoglavja)
(1) To podpoglavje določa način plačila davka od dohodka
nerezidentov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, v primerih, ko
nerezidenti uveljavljajo ugodnosti, določene v mednarodni
pogodbi.
(2) Določbe tega podpoglavja, ki se nanašajo na plačilo davka, se
smiselno uporabljajo tudi za akontacije davka.
260. člen
(znižanje ali oprostitev plačila davčnega odtegljaja)
(1) Če plačnik davka izplača dohodek, ki je v skladu z mednarodno
pogodbo obdavčen po nižji stopnji, kot je določena z zakonom o
obdavčenju oziroma s tem zakonom, ali je izplačani dohodek v skladu
z mednarodno pogodbo oproščen davka v Republiki Sloveniji,
prejemnik dohodka, z namenom, da izkoristi ugodnosti, določene v
mednarodni pogodbi, plačniku davka predloži izpolnjen ustrezni
zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davka, ki bi ga sicer plačal
v skladu z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom.
(2) Prejemnik dohodka mora plačniku davka predložiti zahtevek iz
prvega odstavka tega člena, preden je dohodek izplačan.
(3) Plačnik davka predloži izpolnjen zahtevek davčnemu organu. Če
davčni organ zahtevku v celoti ugodi, izda odločbo v skladu z 82.
členom tega zakona. Če davčni organ ne ugodi zahtevku, ali mu ne
ugodi v celoti, izda odločbo. Davčni organ odloči o zahtevku
najpozneje v 15 dneh od prejema zahtevka.
(4) Plačnik davka lahko izplača dohodek in obračuna davek po nižji
stopnji, kot je določena z zakonom o obdavčenju oziroma s tem
zakonom, ali da od tega dohodka ne izračuna in ne odtegne davka,
šele ko prejme s strani davčnega organa odobren zahtevek.
(5) Plačnik davka mora davčnemu organu za vsako izplačilo dohodka
predložiti nov zahtevek.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena lahko davčni organ v
primerih, ko plačnik davka izplačuje dohodek v rednih časovnih
presledkih, odobri ugodnosti v skladu s tem členom za daljše
časovno obdobje.
261. člen
(vpliv na davčni nadzor)
Potrditev zahtevka v skladu z 260. členom ne vpliva na pravico
davčnega organa do uvedbe postopka davčnega nadzora v skladu s tem
zakonom.
262. člen
(vračilo davčnega odtegljaja)
(1) Če plačnik davka ni postopal v skladu z 260. členom tega zakona
in je, ne glede na ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba,
obračunal davek po stopnjah, ki so določene z zakonom o obdavčenju
oziroma s tem zakonom, ali je od tega dohodka izračunal in odtegnil
davek, in je zaradi tega bil plačan višji znesek davka, kot če bi
bil davek plačan v skladu z mednarodno pogodbo, lahko prejemnik
dohodka zahteva vračilo davka, ki predstavlja razliko med zneskom
davka, ki je bil izračunan ob uporabi stopnje, določene z zakonom o
obdavčenju oziroma s tem zakonom, in zneskom davka, ki bi bil
izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z mednarodno
pogodbo.
(2) Če je bil davek obračunan od dohodka, ki je v skladu z
mednarodno pogodbo oproščen davka, se prejemniku dohodka vrne
celoten znesek plačanega davka.
(3) Prejemniku dohodka se davek v skladu s prvim ali drugim
odstavkom tega člena vrne na podlagi njegovega pisnega zahtevka, ki
ga vloži pri davčnem organu.
(4) Prejemnik dohodka mora davčnemu organu za vsako izplačilo
dohodka predložiti nov zahtevek.
263. člen
(uveljavljanje ugodnosti v davčnem obračunu)
Kadar davčni zavezanec prejema dohodke, od katerih davek v skladu s
tem zakonom izračuna sam v davčnem obračunu, lahko v davčnem
obračunu uveljavlja tudi ugodnosti, določene v mednarodni
pogodbi.
264. člen
(uveljavljanje ugodnosti v napovedi)
Kadar dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, prejemnik dohodka
pa v skladu z mednarodno pogodbo ni zavezan za plačilo davka od
tega dohodka, mora prejemnik dohodka v skladu s tem zakonom vložiti
napoved, v kateri uveljavlja ugodnosti, določene v mednarodni
pogodbi.
3. podpoglavje
Pristojni organ
265. člen
(pristojni organ)
(1) Pristojni organ za opravljanje nalog:
– izmenjave podatkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega
obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za
davčne namene;
– v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih
pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
– v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o
medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o
spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih
zadevah (Uradni list RS, št. 109/10 – MP, št. 22/10)
je v Republiki Sloveniji ministrstvo, pristojno za finance.
Minister, pristojen za finance, lahko pooblasti Finančno upravo
Republike Slovenije za opravljanje posameznih nalog izmenjave
podatkov in nudenja pomoči po teh pogodbah.
(2) Pristojni organ Republike Slovenije za postopke skupnega
dogovora s pristojnimi organi drugih držav po mednarodnih pogodbah
o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo, je ministrstvo, pristojno za finance. Pristojni organ Republike Slovenije za postopke
skupnega dogovarjanja s pristojnimi organi drugih držav po
mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, je
ministrstvo, pristojno za finance. Minister, pristojen za
finance, lahko pooblasti Finančno upravo Republike Slovenije za
opravljanje (posameznih ali vseh) nalog v zvezi s postopki skupnega
dogovora s pristojnimi organi drugih držav.
V. poglavje
Pooblastilo za podzakonski akt
266. člen
(podzakonski akt)
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način izvajanja
tega dela zakona, predvsem pa obrazce zahtevkov, ki se uporabljajo
pri izvajanju IV. poglavja tega dela zakona.
VI. poglavje
Izvajanje mednarodne pogodbe o izboljšanju spoštovanja davčnih
predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCE
266.a člen
(vsebina poglavja)
To poglavje ureja izvajanje Sporazuma med Vlado Republike Slovenije
in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih
predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (Uradni list RS –
MP, št. 8/14 – v nadaljnjem besedilu: sporazum).
266.b člen
(opredelitev pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga
določa sporazum.
(2) Po tem poglavju se za finančno institucijo rezidentko Slovenije
šteje finančna institucija, rezidentka po zakonu o obdavčenju, ter
investicijski oziroma pokojninski sklad brez pravne osebnosti, ki
je oblikovan v Sloveniji.
(3) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu s sedmim
odstavkom 4. člena sporazuma določi, da se pri izvajanju sporazuma
uporablja izraz v pomenu, opredeljenem v ustreznih predpisih
finančnega ministrstva Združenih držav Amerike (v nadaljnjem
besedilu: ZDA), namesto ustreznega izraza v pomenu, opredeljenem v
sporazumu, če taka uporaba ne bi bila v nasprotju z namenom
sporazuma.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu s pododstavkom
jj) prvega odstavka 1. člena sporazuma določi, da se subjekt
obravnava kot subjekt, ki ni povezan z drugim subjektom.
266.c člen
(obveznosti dolžne skrbnosti, zbiranja in poročanja
informacij)
(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije izvaja postopke
dolžne skrbnosti iz priloge I sporazuma za identificiranje računov
ZDA, o katerih se poroča, in računov, ki jih imajo nesodelujoče
finančne institucije, zbira informacije, za katere se zahteva
poročanje po sporazumu, ter jih letno sporoča pristojnemu organu,
kot je določeno v tem poglavju.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za neporočevalsko
finančno institucijo Slovenije, če njena obveznost poročanja v
zvezi z računi, ki jih vodi, izhaja iz določb sporazuma.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena za investicijske oziroma
pokojninske sklade brez pravne osebnosti obveznosti po sporazumu in
tem zakonu izpolnjuje in zanje odgovarja družba za upravljanje ali
drug upravljalec, ki upravlja investicijski sklad, oziroma
upravljavec pokojninskega sklada.
(4) Obveznost pregleda, identifikacije in poročanja kot za račune
ZDA, o katerih se poroča, velja za vse račune, ki jih vodi
poročevalska finančna institucija Slovenije, razen če se
poročevalska finančna institucija Slovenije odloči, da bo uporabila
izjemo glede obveznosti pregleda, identifikacije ali poročanja za
račune ZDA, o katerih se poroča, ki velja po sporazumu za določene
račune, in sicer glede vseh računov ali ločeno glede katerekoli
jasno določene skupine računov. O taki izbiri obvesti pristojni
organ.
(5) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu z odstavkom C
oddelka I priloge I sporazuma določi, da lahko poročevalske
finančne institucije Slovenije namesto postopkov, določenih v
prilogi I sporazuma, uporabljajo postopke, opisane v ustreznih
predpisih finančnega ministrstva ZDA.
(6) Minister, pristojen za finance, lahko v skladu z odstavkom F
oddelka VI priloge I sporazuma določi, da se lahko poročevalske
finančne institucije zanesejo na postopke dolžne skrbnosti, ki jih
izvajajo tretje osebe, kot to dopuščajo ustrezni predpisi
finančnega ministrstva ZDA.
(7) Iz dokumentacije poročevalske finančne institucije Slovenije
oziroma tretje osebe iz 266.f člena tega zakona, ki jo vodi v zvezi
z izvajanjem postopkov dolžne skrbnosti in zbiranjem informacij iz
prvega odstavka tega člena, morajo biti razvidni postopki, po
katerih so bile informacije zbrane. Dokumentacija, vključno s
samopotrdili in dokaznimi listinami, se hrani 10 let od poteka
leta, na katero se nanaša, na način iz 32. člena tega zakona. Če
hramba dokaznih listin ni možna v izvirniku, se te kopirajo in
hranijo v elektronski obliki.
266.č člen
(obveznost registracije)
Poročevalska in druga finančna institucija Slovenije oziroma drug
subjekt, če obveznost registracije slednjih izhaja iz sporazuma, se
mora registrirati na spletni strani IRS FATCA za registracijo, in
sicer v skladu z veljavnimi zahtevami glede registracije po
sporazumu.
266.d člen
(informacije, ki se poročajo)
(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije pristojnemu organu
v zvezi z vsakim računom, o katerem se poroča, sporoči informacije
iz pododstavka a) drugega odstavka 2. člena sporazuma, vključno s
svojo globalno posredniško identifikacijsko številko (GIIN),
pridobljeno ob registraciji v skladu z 266.č členom tega
zakona.
(2) Poročevalska finančna institucija Slovenije v sporočenih
informacijah navede valuto, v kateri je izražen vsak ustrezen
znesek.
(3) Če poročevalska finančna institucija Slovenije v koledarskemu
letu, za katero se poroča, ni identificirala računov ZDA, o katerih
se poroča, to sporoči pristojnemu organu.
(4) Poročevalska finančna institucija Slovenije pristojnemu organu
sporoči tudi, ali se zanjo uporablja peti odstavek 4. člena
sporazuma, in če se, ali izpolnjuje zahteve iz pododstavkov a) do
c) petega odstavka 4. člena sporazuma.
(5) Račun, o katerem se poroča, iz prvega odstavka tega člena, je
tudi račun, ki ga ima nesodelujoči imetnik računa iz drugega
odstavka 4. člena sporazuma.
266.e člen
(ugotavljanje okoliščin v zvezi z računi)
Poročevalska finančna institucija Slovenije mora uveljaviti
postopke, ki ji omogočajo ugotavljanje okoliščin v zvezi z računi
in spreminjanje teh okoliščin.
266.f člen
(tretje osebe kot ponudniki storitev)
Minister, pristojen za finance, lahko določi, da se poročevalskim
finančnim institucijam dovoli uporaba storitev tretjih oseb kot
ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz tega poglavja,
kot je predvideno s sporazumom. V navedenem primeru za
izpolnjevanje obveznosti odgovarjajo poročevalske finančne
institucije.
266.g člen
(sporočanje informacij pristojnemu organu)
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše način in obliko
sporočanja informacij iz četrtega odstavka 266.c člena in prvega,
tretjega ter četrtega odstavka 266.d člena tega zakona pristojnemu
organu.
(2) Poročevalska finančna institucija Slovenije informacije iz
četrtega odstavka 266.c člena in prvega, tretjega ter četrtega
odstavka 266.d člena tega zakona sporoči pristojnemu organu
najpozneje do 30. junija 31.
maja sledi koledarskemu letu, na katero se informacije
nanašajo. Informacije se sporočajo na način in v obliki, ki jo
predpiše minister, pristojen za finance.
266.h člen
(naknadno priznanje ugodnejših pogojev)
Če bi bili drugi partnerski jurisdikciji na podlagi podpisanega
dvostranskega sporazuma priznani ugodnejši pogoji od tistih, ki se
po 4. členu sporazuma ali njegovi prilogi I priznajo Sloveniji v
zvezi z uporabo FATCE za finančne institucije Slovenije, in se ti
ugodnejši pogoji skladno s sporazumom uporabljajo tudi za
Slovenijo, minister, pristojen za finance, v Uradnem listu
Republike Slovenije z odredbo objavi te pogoje in dan začetka
njihove uporabe.
266.i člen
(pristojnost za izmenjavo informacij)
Pristojni organ za izvajanje nalog izmenjave informacij po
sporazumu je Finančna uprava Republike Slovenije.
266.j člen
(preprečevanje izogibanja)
Kadar je sklenjen dogovor, katerega glavni namen ali eden od
namenov je izogibanje kakršni koli obveznosti po sporazumu in
predpisih o njegovem izvajanju, se sporazum in ti predpisi
uporabljajo, kot da tak dogovor ni bil sklenjen.
266.k člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
Minister, pristojen za finance, lahko podrobneje določi način
izvajanja tega poglavja zakona.
PETI DEL
POSTOPEK POBIRANJA POSAMEZNIH DAVKOV
I. poglavje
Dohodnina
1. podpoglavje
Odmera in poračun dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno
davčno osnovo, na letni ravni
267. člen
(odmera dohodnine)
(1) Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo.
(2) Odmera dohodnine se opravi na podlagi podatkov, s katerimi
razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident.
(3) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka davčni organ
najpozneje do 31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca
rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki
velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec rezident nanj v 15
dneh od vročitve ne vloži ugovora. Po poteku roka za vložitev
ugovora in če davčni zavezanec rezident nanj ne ugovarja, velja
informativni izračun dohodnine za odločbo o odmeri dohodnine. V tem
primeru velja, da se je odpovedal pritožbi.
(4) Če davčni zavezanec rezident ugotovi, da so podatki v
informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od
vročitve informativnega izračuna vloži ugovor.
(5) Če davčni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun, v roku
za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za
njegovo napoved za odmero dohodnine.
(6) Če davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine
ni bil vročen do 15. junija tekočega leta za preteklo leto, mora do
31. julija vložiti napoved za odmero dohodnine, s čimer izpodbija
domnevo vročitve po prvem odstavku 85. člena tega zakona.
(7) V primerih iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena
davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca in na podlagi
svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.
(8) Če davčni zavezanec umre pred odpremo informativnega izračuna
dohodnine oziroma pred vložitvijo napovedi, ni izračuna in poračuna
dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot
dokončen davek.
(9) V primerih iz šestega in sedmega odstavka 48. člena tega
zakona, razen v primeru fizičnih oseb, ki jih sodišče razglasi za
opravilno nesposobne, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni
ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.
268. člen
Črtan po 64. členu ZDavP-2I
(Uradni list RS, št. 91/15).
269. člen
(drugi primeri vložitve napovedi)
(1) Napoved lahko vloži tudi davčni zavezanec nerezident, ki je
rezident države članice EU oziroma Evropskega gospodarskega
prostora, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja
olajšave za rezidente držav članic EU oziroma Evropskega
gospodarskega prostora.
(2) Če davčni zavezanec preneha biti rezident, mora vložiti napoved
najpozneje do odhoda iz Republike Slovenije, če odide iz Republike
Slovenije pred rokom iz šestega odstavka 267. člena. Napoved vloži
za obdobje davčnega leta, v katerem je bil rezident.
270. člen
(način in roki vložitve napovedi ter podatki v napovedi in
informativnem izračunu)
(1) Informativni izračun in napoved vsebujeta podatke, potrebne za
določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke,
potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in osebne in
druge podatke, ki omogočajo identifikacijo davčnega zavezanca in
drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčne
olajšave. Obrazec informativnega izračuna in obrazec napovedi za
odmero dohodnine predpiše minister, pristojen za finance.
(2)
Davčni zavezanec rezident lahko podatke, ki jih davčni organ
potrebuje za pravilno upoštevanje davčnih olajšav že pri sestavi
informativnega izračuna dohodnine v skladu s tretjim odstavkom 267.
člena tega zakona, pošlje davčnemu organu najpozneje do 5.
februarja tekočega leta za preteklo leto. Minister, pristojen za
finance, podrobneje določi vrsto in način dajanja teh podatkov.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 269. člena tega zakona mora
napoved iz šestega odstavka 267. člena tega zakona za posamezno
leto vložiti najpozneje do 31. julija tekočega leta za predpreteklo
leto.
(4) Davčni zavezanec mora napoved iz 267. in 269. člena tega zakona
vložiti pri davčnem organu.
271. člen
(uveljavljanje posebne olajšave)
(1) Davčni zavezanec lahko uveljavlja posebno olajšavo za
vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni
izračun dohodnine.
(2) Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom
267. člena tega zakona, lahko uveljavlja posebno olajšavo za
vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev
napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri
dohodnine.
272. člen
(upoštevanje akontacij dohodnine)
(1) Od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto, se odšteje
akontacija dohodnine.
(2) Kadar se akontacija dohodnine izračuna z obračunom davčnega
odtegljaja, se odšteje odtegnjen davčni odtegljaj.
(3) Kadar akontacijo dohodnine izračuna davčni zavezanec sam z
davčnim obračunom, se odšteje obračunana akontacija, razen v
primeru ponovne odmere dohodnine zaradi odločbe, izdane v
inšpekcijskem nadzoru.
(4) Kadar se akontacija dohodnine izračuna z odločbo davčnega
organa in pri ponovni odmeri dohodnine zaradi odločbe, izdane v
davčnem inšpekcijskem nadzoru, se od dohodnine, odmerjene za
posamezno davčno leto, odšteje z odločbo odmerjena akontacija
dohodnine.
273. člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini)
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za
ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodkov, ki so
vključeni v osnovo za dohodnino v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem
besedilu: odbitek davka, plačanega v tujini), v skladu z zakonom,
ki ureja dohodnino, v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine
oziroma v napovedi za odmero dohodnine. Kadar davčni zavezanec v
ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za
odmero dohodnine uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so
sestavni del ugovora oziroma napovedi tudi ustrezna dokazila glede
davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka,
plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je
znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Če
davčni zavezanec rezident ne uveljavlja odbitka davka, plačanega v
tujini v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, mu davčni
organ odmeri dohodnino ne da bi se upošteval odbitek davka,
plačanega v tujini. Zoper to odločbo ima davčni zavezanec, ne glede
na tretji odstavek 267. člena, pravico do pritožbe.
(2) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se štejejo
listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi
dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo obstoj davčne obveznosti ali
plačilo davka izven Republike Slovenije.
(3) Če davčni zavezanec do poteka roka za vložitev ugovora zoper
informativni izračun dohodnine iz 270. člena tega zakona oziroma do
poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine iz 267. in
270. člena tega zakona še ne razpolaga z ustreznimi dokazili,
navede to v ugovoru oziroma v napovedi in na tej podlagi ustrezna
dokazila predloži naknadno.
(4) Če davčni zavezanec ne predloži dokazil do roka za izdajo
odločbe, izda davčni organ začasno odločbo. Davčni organ začasno
odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po
predložitvi dokazil. Če davčni zavezanec ne predloži dokazil po
preteku petih let po letu, za katero je uveljavljal odbitek davka,
plačanega v tujini, se šteje, da je začasna odločba glavna.
(5) Davčni zavezanec rezident lahko odbitek davka po mednarodni
pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Slovenijo,
uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine.
274. člen
(uveljavljanje oprostitve)
(1) Če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev za dohodke
rezidenta, davčni zavezanec uveljavlja oprostitev v ugovoru zoper
informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero
dohodnine.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ sestavi informativni
izračun dohodnine z upoštevanjem oprostitve, če je davčni zavezanec
uveljavljal oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine in
je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te
napovedi, oziroma je uveljavljal oprostitev v davčnem obračunu
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
(3) Davčni zavezanec rezident lahko uveljavlja oprostitev v skladu
z mednarodno pogodbo tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri
dohodnine.
275. člen
(upoštevanje dohodkov, od katerih se ne plačuje akontacija
dohodnine)
Obdavčljivi dohodki, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, ali tem zakonom ne plačuje akontacija dohodnine, se
vštevajo v izračun dohodnine na letni ravni, če ni s tem zakonom
ali zakonom o obdavčenju drugače določeno.
276. člen
(rok za izdajo odločbe)
Odločba o odmeri dohodnine, izdana na podlagi sedmega odstavka 267.
in 269. člena, mora biti izdana do 31. oktobra za preteklo
leto.
277. člen
(odpis poračuna dohodnine na letni ravni)
Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska
akontacije dohodnine in razlika ne presega 2 eura, se razlika
dohodnine odpiše.
2. podpoglavje
Akontacija dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno
osnovo na letni ravni – splošno
278. člen
(izračun akontacije dohodnine)
(1) Akontacijo dohodnine izračuna:
1. plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,
2. davčni zavezanec sam v davčnem obračunu,
3. davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca,
oziroma podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih
zemljišč, od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, med letom izračunava in plačuje akontacija dohodnine, če
ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Akontacija dohodnine se izračuna in plača od davčnih osnov in
po stopnjah, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Obrazec obračuna davčnega odtegljaja, davčnega obračuna in
davčne napovedi iz prvega odstavka tega člena predpiše minister,
pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za
določanje davčne osnove oziroma izračun akontacije dohodnine, in
podatke, potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in
identifikacijo zavezanca za davek.
279. člen
(smrt davčnega zavezanca)
Če davčni zavezanec umre, se določbe, ki se nanašajo na akontacijo
dohodnine, smiselno uporabljajo tudi za pooblaščence za zastopanje,
pravne naslednike davčnih zavezancev oziroma skrbnike njihovega
premoženja.
280. člen
(skrbnik davčnega zavezanca oziroma njegovega
premoženja)
Če je davčnemu zavezancu v primeru, ko davčni zavezanec ni znan,
ali je opravilno nesposoben, ali po odločbi o denacionalizaciji
določen skrbnik oziroma skrbnik njegovega premoženja, se določbe,
ki se nanašajo na akontacijo dohodnine, smiselno uporabljajo tudi
za skrbnika oziroma upravljavca premoženja.
281. člen
(davčni odtegljaj)
Davčni odtegljaj je akontacija dohodnine, ki jo je v skladu s 1.
točko prvega odstavka 278. člena tega zakona dolžan izračunati,
odtegniti in plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od
dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in
tem zakonom, plačuje akontacija dohodnine z davčnim
odtegljajem.
282. člen
(oprostitev davčnega odtegljaja)
(1) Ne glede na 281. člen tega zakona in ne glede na zakon, ki
ureja dohodnino, se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija
dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, ta ne odtegne in ne plača,
če izračunan znesek akontacije ne presega 20 eurov.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja za dohodke, ki se vštevajo v
letno davčno osnovo davčnega zavezanca, razen za dohodke iz
delovnega razmerja, dosežene pri delodajalcu, pri katerem davčni
zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (glavni
delodajalec), in dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti.
(3) Če davčni zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri
delodajalcu, ki ni glavni delodajalec, upošteva oprostitev plačila
davčnega odtegljaja, o tem obvesti tega delodajalca.
283. člen
(izračun in rok za plačilo davčnega odtegljaja)
(1)
Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti ob
obračunu dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila
dohodka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora Zavod za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije od pokojnin, izplačanih v
mesecu decembru, davčni odtegljaj izračunati in odtegniti ob
obračunu dohodka, plačati pa na dan izplačila dohodka.
284. člen
(rok predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih
podatkov)
(1) Plačnik davka mora predložiti obračun davčnih odtegljajev
davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka.
(2) V roku iz prvega odstavka tega člena mora plačnik davka
predložiti podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, o
odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki
vplivajo na višino davčnega odtegljaja, tudi davčnemu
zavezancu.
284.a člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ali
uveljavljanje oprostitve)
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko, ne glede na 273. in
274. člen tega zakona, in ne glede na zakon o obdavčenju,
uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev že v
davčnem obračunu iz 2. točke oziroma že v napovedi iz 3. točke
prvega odstavka 278. člena tega zakona na podlagi svoje izjave o
davčni obveznosti izven Republike Slovenije, ki vsebuje podatke o
dohodku, davku, plačanem v tujini, ter podatke, potrebne za
identifikacijo davčnega zavezanca. Obliko in podatke, ki jih mora
davčni zavezanec navesti v izjavi, predpiše minister, pristojen za
finance.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se davčnemu zavezancu odbitek
davka, plačanega v tujini, ali oprostitev prizna pri izračunu in
poračunu dohodnine na letni ravni samo, če davčni zavezanec
uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev tudi v
ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma napovedi za
odmero dohodnine v skladu z 273. in 274. členom tega zakona, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
284.b člen
(znesek, do katerega se akontacija dohodnine ne odmeri)
(1) Ne glede na prvi odstavek 50. člena tega zakona se akontacija
dohodnine za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega
zavezanca, razen za dohodke iz delovnega razmerja, doseženega pri
delodajalcu, pri katerem davčni zavezanec dosega pretežni del
dohodka iz delovnega razmerja (glavni delodajalec), in za dohodke,
dosežene z opravljanjem dejavnosti, ugotavlja z odločbo o odmeri
davka, vendar se akontacija dohodnine ne odmeri, če akontacija
dohodnine ne bi presegla 20 eurov. O tem se zavezanca za davek
pisno obvesti.
(2) Če davčni zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri
delodajalcu, ki ni glavni delodajalec, upošteva znesek, do katerega
se akontacija dohodnine ne odmeri, to uveljavlja v napovedi iz 288.
člena tega zakona.
3. podpoglavje
Akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve
285. člen
(izračun)
(1) Akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve izračuna plačnik
davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik
davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z
obračunom dohodka iz zaposlitve.
(2) Če dohodek iz zaposlitve izplača oseba, ki ni plačnik davka,
akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve ugotovi davčni organ
na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena akontacijo
dohodnine od dohodka od osebnega dopolnilnega dela po zakonu, ki
ureja preprečevanje zaposlovanja in dela na črno, ugotovi davčni
organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
286. člen
(obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije
dohodnine)
(1) Davčni zavezanec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
odloči za znižano stopnjo akontacije dohodnine od nadomestila iz
obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema kot delovni
invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v Republiki Sloveniji, od polovice oziroma sorazmernega
dela pokojnine, delne pokojnine ali 20% predčasne ali starostne
pokojnine, ki jo prejema upravičenec po predpisih, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali od pokojninske rente,
kot je odmerjena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje iz naslova prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, in od primerljive pokojninske rente, ki
je prejeta iz tujine, mora o tem obvestiti davčni organ in
izplačevalca dohodka.
(2) Znižana stopnja akontacije dohodnine se lahko uporabi za
dohodke iz prvega odstavka tega člena, izplačane po dnevu, ko je
bilo obvestilo v skladu s prvim odstavkom tega člena predloženo
davčnemu organu.
(3) Davčni organ davčnega zavezanca na podlagi njegovega obvestila
iz prvega odstavka tega člena v davčnih evidencah označi kot
davčnega zavezanca, ki se je odločil za znižano stopnjo akontacije
dohodnine od dohodka iz prvega odstavka tega člena, in o tem
zavezancu izda potrdilo.
(4) Davčni organ izda potrdilo v petih dneh od dneva predložitve
obvestila davčnega zavezanca.
(5) Izplačevalec dohodka iz prvega odstavka tega člena lahko
izračuna, odtegne in plača akontacijo dohodnine po znižani stopnji
samo, če davčni zavezanec predloži potrdilo iz tretjega odstavka
tega člena.
(6) Potrdilo iz petega odstavka tega člena velja za obdobje
davčnega leta. V obdobju davčnega leta davčni zavezanec lahko
zahteva spremembo potrdila, ali ga prekliče na način, kot velja za
pridobitev potrdila.
287. člen
(uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane)
(1) Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane, mora pri
izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in
od pokojnine, ki se izplačuje za mesečno obdobje, o tem pisno
obvestiti glavnega delodajalca in izplačevalca pokojnine. Na
obvestilu mora navesti osebne in druge podatke, ki omogočajo
njegovo identifikacijo in identifikacijo vzdrževanih družinskih
članov.
(2)
Podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v obvestilu iz prvega
odstavka tega člena, določi minister, pristojen za finance.
(3) Olajšava za vzdrževane družinske člane se lahko upošteva pri
izračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz prvega odstavka tega
člena, ki so izplačani po dnevu, ko je bilo v skladu s prvim
odstavkom tega člena obvestilo predloženo glavnemu delodajalcu
oziroma izplačevalcu pokojnine.
(4) Glavni delodajalec oziroma izplačevalec pokojnine pri izračunu
akontacije dohodnine upošteva olajšavo za vzdrževane družinske
člane na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena, dokler
davčni zavezanec ne predloži novega obvestila, s katerim sporoči
spremembe.
288. člen
(način in rok vložitve napovedi)
(1) Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve
mora davčni zavezanec vložiti do 15. dne v mesecu za pretekli mesec
pri davčnem organu.
(2) Nerezident napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz
zaposlitve vloži v 15 dneh od dneva izplačila dohodka pri davčnem
organu.
(3) Davčni zavezanec za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega
razmerja, ali pokojnino vloži pri davčnem organu napoved za odmero
akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v 15 dneh od dneva,
ko je v davčnem letu prvič prejel dohodek iz delovnega razmerja ali
pokojnino.
(4) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka tega člena mora ponovno
vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz
zaposlitve v davčnem letu v 15 dneh od dneva, ko je prejel
spremenjeno višino rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja
ali pokojnine, ali ko se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na
višino akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, če ta
sprememba znaša več kot 10%.
289. člen
(uveljavljanje dejanskih stroškov)
(1) V
primeru iz prvega odstavka 285. člena tega zakona lahko davčni
zavezanec rezident uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom,
ki ureja dohodnino, že pri sestavi informativnega izračuna
dohodnine v skladu s tretjim odstavkom 267. člena tega zakona tako,
da davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za
preteklo leto pošlje pisni zahtevek s podatki, ki jih davčni organ
potrebuje za pravilno upoštevanje dejanskih stroškov. Minister,
pristojen za finance, podrobneje določi vrsto in način dajanja teh
podatkov.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja
dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, najpozneje
v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
(3) V primeru iz prvega odstavka 285. člena tega zakona lahko
davčni zavezanec nerezident uveljavlja pri davčnem organu dejanske
stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v 15 dneh od
izplačila dohodka. Nerezident uveljavlja dejanske stroške s pisnim
zahtevkom, katerega vsebino določi minister, pristojen za
finance.
(4) V primeru iz drugega odstavka 285. člena tega zakona lahko
davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, v napovedi iz 288. člena tega zakona.
290. člen
(črtan)
291. člen
(rok za izdajo odločbe)
(1) Na podlagi napovedi iz prvega in drugega odstavka 288. člena
tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine
od dohodka iz zaposlitve v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.
(2) Na podlagi napovedi iz tretjega odstavka 288. člena tega zakona
izda davčni organ v 15 dneh od dneva vložitve napovedi odločbo o
višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve za davčno leto
ter določi obroke za plačevanje akontacije.
(3) Na podlagi napovedi iz četrtega odstavka 288. člena tega zakona
davčni organ na novo izda odločbo o višini akontacije dohodnine od
dohodka iz zaposlitve za davčno leto ter na novo določi obroke v 15
dneh od vložitve napovedi.
(4) Davčni organ odloči o novi akontaciji dohodnine od dohodka iz
zaposlitve in o poračunu odtegnjenega davčnega odtegljaja na
podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov nerezidenta iz prvega
odstavka 289. člena tega zakona v 15 dneh od dneva predložitve
zahtevka.
292. člen
(rok za plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve,
ki jo izračuna davčni organ)
Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, določena z odločbo
iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 288. člena tega zakona,
se plačuje v obrokih, ki morajo biti plačani v 30 dneh od prejema
dohodka iz zaposlitve ali pokojnine.
293. člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ali
uveljavljanje oprostitve pri davčnem odtegljaju)
(1) V primeru, ko akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega
razmerja rezidenta izračunava plačnik davka v obračunu davčnega
odtegljaja, se lahko, ne glede na 273. in 274. člen tega zakona, in
ne glede na zakon o obdavčenju upošteva odbitek davka, plačanega v
tujini, ali oprostitev že pri izračunu davčnega odtegljaja, če
plačnik davka razpolaga z ustreznimi dokazili glede davčne
obveznosti zavezanca rezidenta izven Republike Slovenije, zlasti o
znesku davka, plačanega v tujini in o osnovi za plačilo davka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davčnemu zavezancu
odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev prizna pri
izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo, če davčni
zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, in
oprostitev tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine
oziroma napovedi za odmero dohodnine v skladu z 273. in 274. členom
tega zakona.
294. člen
(akontacija dohodnine od dohodkov verskih delavcev)
(1) Akontacijo dohodnine od dohodkov verskih delavcev izračuna
verska skupnost ali njen del kot davčni odtegljaj v obračunu
davčnega odtegljaja. Akontacija dohodnine se plača do 15. v mesecu
za pretekli mesec.
(2) Če akontacije dohodnine od dohodkov verskih delavcev ne
izračuna in plača verska skupnost ali njen del na način iz
prejšnjega odstavka, mora verski delavec sam izračunati akontacijo
dohodnine v obračunu akontacije dohodnine. Verski delavec mora
predložiti davčnemu organu obračun akontacije in akontacijo
dohodnine plačati do 15. v mesecu za pretekli mesec.
4. podpoglavje
Akontacija dohodnine in dohodnina od dohodka iz
dejavnosti
1. Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se všteva v
letno davčno osnovo
295. člen
(izračun)
(1) Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti, na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo
dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v davčnem obračunu. V primerih,
določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec
plačuje od dohodkov iz dejavnosti, tudi davčni odtegljaj, davčni
odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih
odtegljajev.
(2) Davčni obračun, ki ga predpiše minister, pristojen za finance,
vsebuje tudi podatke o poslovanju, ki jih davčni zavezanec vodi v
evidencah v skladu s tem zakonom, drugimi predpisi in
računovodskimi standardi, in podatke iz poročil, ki jih davčni
zavezanec sestavlja v skladu s posebnimi predpisi in računovodskimi
standardi.
296. člen
(obdobje izračuna)
(1) Davčni zavezanec v davčnem obračunu izračuna akontacijo
dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje davčnega leta, ki je
koledarsko leto.
(2) Davčni zavezanec, ki preneha oziroma začne z opravljanjem
dejavnosti med davčnim letom, izračuna akontacijo dohodnine od
dohodka iz dejavnosti za obdobje, ki je krajše od koledarskega
leta.
(3) V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti se obdobje, za
katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(4) V primeru smrti davčnega zavezanca se ločeno izračuna
akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje, ki se
konča z dnem smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se začne s
prvim dnem po smrti davčnega zavezanca in konča z dnem prenehanja
opravljanja dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(5) V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe, se obdobje, za katero se
izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na
obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki
ureja gospodarske družbe, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu
statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca
naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega
preoblikovanja podjetnika v sodni register. Navedeno velja tudi za
primer, ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ni podjetnik po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, izvede prenos podjetja, s
katerim opravlja dejavnost, na novo družbo oziroma prevzemno družbo
na način, kot velja za podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, in s tem preneha opravljati dejavnost.
(6) V primeru prenosa dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske družbe, se obdobje, za katero se izračunava
akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ne konča na
obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe.
297. člen
(predlaganje davčnega obračuna)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu organu. Če je
davčni zavezanec del podatkov, ki so predpisani s tem zakonom,
predložil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), lahko predloži davčnemu
organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu
to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna
v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo
podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen
za finance.
(2) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu
najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(3) Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med
davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 60
dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 296. člena tega
zakona, za katero se obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz
dejavnosti. Ne glede na prejšnji odstavek davčni zavezanec, ki
preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu
davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče
leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja
dejavnosti zaradi stečaja.
(4) V primeru postopka prisilne poravnave sestavi davčni zavezanec
davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun
davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave.
(5) V primeru iz četrtega odstavka 296. člena tega zakona se mora
predložiti davčni obračun davčnemu organu za obdobje, ki se konča z
dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega
zavezanca, in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja
dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti.
Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega
obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona še ni prišlo do
prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega
matičnega registra oziroma evidence, se v skladu z določili tega
zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži davčni obračun
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi za to obdobje in
za vsako morebitno naslednje obdobje iz prvega odstavka 296. člena
tega zakona, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti,
in sicer v roku določenem z drugim odstavkom tega člena.
297.a člen
(predlaganje davčnega obračuna pri statusnem preoblikovanju
podjetnika)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun za obdobje iz petega
odstavka 296. člena tega zakona davčnemu organu v 30 dneh od vpisa
statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Obvezna
priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o
ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Davčni
zavezanec po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja ne sestavi
več davčnega obračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru, ko po obračunskem
dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca
naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega
preoblikovanja podjetnika v sodni register, predloži zavezanec v
skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, tudi
davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na
zadnji dan davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega
zakona, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja
podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka iz drugega
odstavka 297. člena tega zakona.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se po vpisu statusnega
preoblikovanja v sodni register davčni obračun, sestavljen po
obračunskem dnevu preoblikovanja, popravi tako, da se izključijo
podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem
dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po
vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register.
(4) Predhodne akontacije oziroma akontacije, ki se nanašajo na
obdobje od obračunskega dneva statusnega preoblikovanja dalje, se
štejejo kot akontacije nove oziroma prevzemne pravne osebe. Za
izvršilni naslov davčne izvršbe se v tem primeru šteje izvršljiv
obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, na podlagi
katerega je bil podjetnik, ki se je statusno preoblikoval, dolžan
plačevati predhodne akontacije oziroma akontacijo dohodnine.
(5) Nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pri statusnem
preoblikovanju podjetnika smiselno upošteva določbe tega zakona, ki
določajo davčni obračun za prevzemno družbo pri združitvah in v
posebnih primerih pripojitev ali spojitev, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(6) Ta člen velja tudi za primer, ko fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, in ni podjetnik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
izvede prenos podjetja, s katerim opravlja dejavnost, na novo
družbo oziroma prevzemno družbo na način, kot velja za podjetnika
po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in s tem preneha opravljati
dejavnost.
297.b člen
(predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja
podjetnika)
(1) Davčni zavezanec ne sestavi davčnega obračuna na obračunski dan
prenosa dela podjetja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, razen če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika
enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja iz prvega odstavka 296. člena
tega zakona. Če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika
enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja iz prvega odstavka 296. člena
tega zakona, davčni zavezanec predloži le davčni obračun, ki se
sestavlja na zadnji dan obdobja iz prvega odstavka 296. člena tega
zakona.
(2) Davčni zavezanec v prvi davčni obračun po obračunskem dnevu
prenosa dela podjetja podjetnika ne vključi podatkov o poslovanju
dela podjetja podjetnika, ki se prenaša. Obvezna priloga tega
davčnega obračuna in davčnega obračuna iz prejšnjega odstavka je
sklep o prenosu dela podjetja, delitveni načrt in akt o ustanovitvi
družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Če pogodba o prenosu
dela podjetja še ni podpisana, jo mora davčni zavezanec predložiti
naknadno.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena v primeru, ko po
obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika do vključno 31.
marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis prenosa dela
podjetja v sodni register, predloži zavezanec v skladu z določili
tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, tudi davčni obračun
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan
davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona, ki sledi
obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika, in sicer
najpozneje v 30 dneh po poteku roka, določenega z drugim odstavkom
297. člena tega zakona.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka se, po vpisu prenosa dela
podjetja podjetnika v sodni register, davčni obračun, sestavljen po
obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika, popravi tako,
da se izključijo podatki o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki
se prenaša, in sicer v 30 dneh po vpisu prenosa dela podjetja
podjetnika v sodni register.
(5) Predhodne akontacije oziroma akontacije za obdobje od
obračunskega dneva prenosa dela podjetja podjetnika se v celoti
štejejo kot predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine
podjetnika.
(6) Nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pri prenosu
dela podjetja podjetnika smiselno upošteva določbe tega zakona, ki
določajo davčni obračun za prevzemno družbo oziroma novo družbo pri
oddelitvah z ustanovitvijo in oddelitvah s prevzemom ter v posebnih
primerih oddelitev, če ni s tem zakonom drugače določeno.
298. člen
(plačevanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka,
doseženega z opravljanjem dejavnosti)
(1) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v
nadaljnjem besedilu: predhodna akontacija) se za davčno leto plača
v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka
oziroma znesku dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem
obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna
osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.
(2) Davčni zavezanec, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna
predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne
osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija.
Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne
akontacije in obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu
hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih
dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno
evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo
tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne
osnove, predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije.
(3) Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih
obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če
znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih
obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov.
(4) Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan
obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih
dneh po dospelosti.
(5) Predhodna akontacija se v novem davčnem letu do novega davčnega
obračuna plačuje v rokih in v višini obrokov, kot se je plačevala
za preteklo davčno leto. Če je višina predhodne akontacije na
podlagi novega davčnega obračuna višja, mora zavezanec razliko za
že dospele obroke predhodne akontacije tekočega leta plačati pri
prvem naslednjem obroku predhodne akontacije. Če je višina
predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se
preplačila zapadlih in plačanih obrokov predhodne akontacije
vrnejo.
299. člen
(sprememba predhodne akontacije med davčnim letom)
(1) Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto
se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od
davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije.
Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo
obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred
vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke,
ki dokazujejo spremembo davčne osnove.
(2) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z
odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve.
(3) Če davčni organ v postopku nadzora ugotovi, da višina predhodne
akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega
leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije.
(4) Če je nova višina predhodne akontacije manjša, se obroki
predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo, sorazmerno
zmanjšajo.
(5) Če je nova višina predhodne akontacije večja, se obroki
predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo, sorazmerno
povečajo.
300. člen
(upoštevanje predhodne akontacije in davčnega
odtegljaja)
Predhodna akontacija in davčni odtegljaj se odštejeta od akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti za posamezno davčno leto.
Odštejeta se obračunana predhodna akontacija in odtegnjeni davčni
odtegljaj.
301. člen
(plačilo poračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti)
Davčni zavezanec mora razliko med akontacijo dohodnine od dohodka
iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno
akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od
dneva predložitve davčnega obračuna.
302. člen
(ponovna odmera dohodnine)
Na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku nadzora pravilnosti
izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, davčni organ ponovno odmeri dohodnino.
303. člen
(prenehanje opravljanja dejavnosti in nadaljevanje dejavnosti po
drugi osebi)
(1) Oseba, ki želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pri
ugotavljanju davčne osnove uveljavljati davčno obravnavo, ki se
lahko upošteva pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če dejavnost
nadaljuje druga oseba, ali pri statusnem preoblikovanju podjetnika,
in so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino,
mora takšno davčno obravnavo priglasiti davčnemu organu.
(2)
Podatke, ki jih ob priglasitvi davčnemu organu sporoči oseba iz
prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance. Del
priglasitve je tudi izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z
zakonom, ki ureja dohodnino.
(3)
Oseba, ki preneha opravljati dejavnost, in novi zasebnik v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino oziroma nova pravna oseba ali prevzemna
pravna oseba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
opravita priglasitev hkrati na isti vlogi, ki jo podpišeta oba.
Kadar oseba preneha opravljati dejavnost zaradi smrti, priglasitev
opravi novi zasebnik oziroma pravna oseba, v katero so vložena
sredstva.
(4) Priglasitev se mora opraviti najpozneje do roka za predložitev
davčnega obračuna davčnega zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem
dejavnosti. Priglasitev se opravi pri davčnem organu, kjer je
davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, vpisan v
davčni register.
(5) Davčni organ na podlagi priglasitve osebo, ki priglasi davčno
obravnavo v skladu s tem členom zakona, v davčnih evidencah označi
kot davčnega zavezanca, ki je priglasil posebno obravnavo, in mu o
tem izda potrdilo.
(6) Osebe, ki so priglasile davčno obravnavo v skladu s tem členom,
morajo v davčnem obračunu posebej izkazati učinke na davčno osnovo,
ki so posledica upoštevanja priglašene davčne obravnave.
304. člen
(priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov)
(1) Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov ter določitev nosilca te dejavnosti v skladu z drugim
odstavkom 47. člena ZDoh-2 se opravita pri davčnem organu.
(2) Priglasitev in določitev nosilca dejavnosti se opravi na
obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Sestavni
del obrazca je izjava vseh zavezancev, ki dosegajo dohodke iz
opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v
okviru istega kmečkega gospodinjstva, da se strinjajo z določenim
nosilcem ter dohodki iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske
dejavnosti, oziroma v primeru, da se v okviru kmečkega
gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna
dejavnost, tudi dohodki druge kmetijske in dopolnilne dejavnosti
pripišejo nosilcu.
(3) Priglasitev in določitev nosilca dejavnosti se opravita do 31.
oktobra leta pred letom, v katerem želijo člani kmečkega
gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno osnovo na
podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov.
(4) Davčni organ na podlagi priglasitve nosilcu izda odločbo o
načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti v 30 dneh od dneva prejema popolne
priglasitve. Na podlagi priglasitve nosilec kot zavezanec za
dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega
gospodinjstva začne z ugotavljanjem davčne osnove na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po
letu vročitve odločbe.
(5) Nosilec mora vsako spremembo članov kmečkega gospodinjstva,
uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev priglasiti v
15 dneh po nastanku spremembe. Davčni organ na podlagi priglasitve
spremembe nosilcu izda novo odločbo o načinu ugotavljanja davčne
osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve.
(6) Določitev novega nosilca, ki se v skladu s 1. točko prvega
odstavka 58. člena ZDoh-2 ne šteje za prenehanje opravljanja
dejavnosti, se priglasi na obrazcu iz drugega odstavka tega člena.
Davčni organ izda odločbo o spremembi nosilca v 30 dneh od dneva
prejema popolne priglasitve. Sprememba nosilca se prvič upošteva za
davčno leto po letu, v katerem je bila sprememba nosilca
priglašena.
(7) Nosilec iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje,
določene z zakonom, ki ureja dohodnino, priglasitev za ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne glede na drugi
odstavek 308. člena tega zakona, opravi hkrati ob priglasitvi,
opravljeni po tem členu zakona, vendar najpozneje v osmih dneh od
te priglasitve, razen nosilca, ki v letu pred letom, za katero se
opravi priglasitev v skladu s tem členom, dosega dohodke iz
opravljanja dejavnosti v skladu s 46. členom ZDoh-2, ki opravi
priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov v skladu s prvim odstavkom 308. člena tega zakona.
(8) Člani kmečkega gospodinjstva lahko po poteku leta, za katero
morajo v skladu s 3. točko drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 še
ugotavljati davčno osnovo na način iz drugega odstavka 47. člena
ZDoh-2, davčnemu organu priglasijo spremembo načina ugotavljanja
davčne osnove najpozneje do 31. oktobra leta pred letom, v katerem
želijo preiti na način ugotavljanja davčne osnove po poglavju
III.4. ZDoh-2.
(9) Davčni organ na podlagi priglasitve in preveritve izpolnjevanja
pogojev nosilcu izda odločbo o prenehanju ugotavljanja davčne
osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov
oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto po letu
priglasitve v 30 dneh od dneva priglasitve.
(10) Pritožba zoper odločbo iz četrtega in devetega odstavka tega
člena ne zadrži izvršitve odločbe.
2. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno
davčno osnovo
305. člen
(izračun)
(1) Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem
normiranih odhodkov, sam izračuna dohodnino od dohodka iz
dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom, ki
ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz
dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik
davka v obračunu davčnih odtegljajev.
(2) Davčni obračun, ki ga predpiše minister, pristojen za finance,
vsebuje tudi podatke o poslovanju, ki jih davčni zavezanec vodi v
evidencah v skladu s tem zakonom, drugimi predpisi in
računovodskimi standardi.
306. člen
(obdobje izračuna)
Za obdobje izračuna se smiselno uporabljajo določbe 296. člena tega
zakona.
307. člen
(predlaganje davčnega obračuna)
Za predlaganje davčnega obračuna se smiselno uporabljajo določbe
297., 297.a in 297.b člena tega zakona, pri čemer se zadnja dva
stavka prvega odstavka 297. člena tega zakona ne uporabljata.
307.a člen
(plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in
sprememba akontacije med davčnim letom)
(1) Za plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter
za spremembo akontacije med davčnim letom se smiselno uporabljajo
določbe 298. in 299. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primerih, določenih z zakonom,
ki ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov
iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna
plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja.
307.b člen
(upoštevanje akontacije dohodnine in davčnega
odtegljaja)
Od dohodnine, obračunane za posamezno davčno leto, se odštejeta
akontacija dohodnine in davčni odtegljaj. Odštejeta se obračunana
akontacija dohodnine in odtegnjen davčni odtegljaj.
307.c člen
(plačilo poračuna dohodnine od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti)
Davčni zavezanec mora razliko med dohodnino od dohodka iz
dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, ter akontacijo dohodnine
in davčnim odtegljajem plačati v 30 dneh od dneva predložitve
davčnega obračuna.
307.č člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ali
uveljavljanje oprostitve)
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za
ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodka iz dejavnosti,
ki je obdavčen v Republiki Sloveniji, ali oprostitev v davčnem
obračunu iz 305. člena tega zakona. Kadar davčni zavezanec v
davčnem obračunu uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali
oprostitev, vsebuje davčni obračun tudi ustrezna dokazila glede
davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka,
plačanega v tujini, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek
davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
(2) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se štejejo
listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi
dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo
davka izven Republike Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni zavezanec
zahteva vračilo davka s posebnim zahtevkom, če v davčnem obračunu
ni uveljavljal odbitka davka, plačanega v tujini, ali oprostitev za
dohodke, vključene v davčno osnovo. Sestavni del zahtevka so
ustrezna dokazila glede davčne obveznosti v tujini, zlasti o znesku
plačanega davka, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek
davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
307.d člen
(smrt davčnega zavezanca)
Če davčni zavezanec umre, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino
po 2. točki tega podpoglavja tega zakona, smiselno uporabljajo tudi
za pooblaščence za zastopanje, pravne naslednike davčnih zavezancev
oziroma skrbnike njihovega premoženja.
307.e člen
(skrbnik davčnega zavezanca oziroma njegovega
premoženja)
Če je davčnemu zavezancu v primeru, ko davčni zavezanec ni znan ali
je opravilno nesposoben ali po odločbi o denacionalizaciji določen
skrbnik oziroma skrbnik njegovega premoženja, se določbe, ki se
nanašajo na dohodnino po 2. točki tega podpoglavja tega zakona,
smiselno uporabljajo tudi za skrbnika oziroma upravljavca
premoženja.
307.f člen
(davčni odtegljaj)
Davčni odtegljaj je akontacija dohodnine, ki jo mora v skladu s
drugim odstavkom 307.a člena tega zakona izračunati, odtegniti in
plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo in od katerega se
v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in tem zakonom plačuje
akontacija dohodnine z davčnim odtegljajem.
307.g člen
(rok predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih
podatkov)
Glede roka predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih
podatkov davčnemu organu se uporablja 284. člen tega zakona.
308. člen
(priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov in obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)
(1) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki
ureja dohodnino, in ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, priglasi ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu. Davčni
zavezanec opravi priglasitev najpozneje do 31. marca leta, za
katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka
297. člena tega zakona za predhodno leto v obračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 295. člena tega zakona za
predhodno leto. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega
zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove
z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju
pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.
(2) Davčni zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, opravi
priglasitev iz prvega stavka prejšnjega odstavka za prvo davčno
leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v
davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma
od vpisa v uradno evidenco organa. Sestavni del priglasitve je
izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto, v katerem je začel na
novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju
pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prvem in drugem
odstavku tega člena, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper
sklep ne zadrži izvršitve.
(4) Šteje
se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za
davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če
do 31. marca tega leta oziroma do poteka roka za predložitev
obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 307. člena tega
zakona za predhodno leto, ne obvesti davčnega organa o prenehanju
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v
obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 305. člena tega
zakona za predhodno leto. Priglasitev prenehanja ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po
roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s
sklepom zavrže.
(5) Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo
na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne
poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan
voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov
in odhodkov, če ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, določenih z
zakonom, ki ureja dohodnino, za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov.
309. člen
(vpis davčnega zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z
upoštevanjem normiranih odhodkov, v davčno evidenco)
Davčni organ na podlagi priglasitve davčnega zavezanca iz 308.
člena tega zakona davčnega zavezanca v davčnem registru označi kot
zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo dohodnine od dohodka iz
dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.
310. člen
Črtan po 56. členu ZDavP-2F
(Uradni list RS, št. 94/12).
311. člen
Črtan po 56. členu ZDavP-2F
(Uradni list RS, št. 94/12).
3. Uveljavljanje dejanskih stroškov – nastopajočih izvajalcev
ali športnikov – v primeru davčnega odtegljaja od dohodka iz
dejavnosti
311.a člen
(uveljavljanje normiranih stroškov ali dejanskih
stroškov)
Davčni
zavezanec nerezident – nastopajoči izvajalec ali športnik, ki nima
poslovne enote v Sloveniji in lahko v skladu s 1. in 2. točko
drugega odstavka 68. člena ZDoh-2 uveljavlja normirane stroške ali
dejanske stroške, te uveljavi pri davčnem organu v 30 dneh od
izplačila dohodka ali v 30 dneh od zadnjega izplačila dohodka, če
se dohodek za posamezno aktivnost izplačuje v več delih. Davčni
zavezanec uveljavlja normirane stroške ali dejanske stroške na
podlagi dokazil in s pisnim zahtevkom. Vsebino zahtevka določi
minister, pristojen za finance.
311.b člen
(rok za izdajo odločbe)
Davčni organ odloči o poračunu davčnega odtegljaja na podlagi
uveljavljanja dejanskih stroškov iz 311.a člena tega zakona v 15
dneh od dneva predložitve zahtevka.
5. podpoglavje
Akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti
312. člen
Črtan po 71. členu ZDavP-2I
(Uradni list RS, št. 91/15).
312.a člen
(evidentiranje kmečkega gospodinjstva)
(1) V davčni evidenci se za kmečko gospodinjstvo za posamezno leto
evidentira način določanja davčne obveznosti.
(2) V davčno evidenco se vpišejo vsi člani kmečkega
gospodinjstva.
(3) V evidenci se vodijo naslednji podatki:
– naslov kmečkega gospodinjstva;
– podatki o članih kmečkega gospodinjstva (ime in priimek, davčna
številka, podatek, da se za člana za namene predpisov o dohodnini
šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost, ter podatek, ali je član nosilec dopolnilne dejavnosti
na kmetiji, predstavnik kmečkega gospodinjstva za namene
uveljavljanja pravice do pavšalnega nadomestila DDV ali kot davčni
zavezanec za DDV ter ali je član nosilec osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se davčna osnova od dohodka
ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov;
– podatek o priglašeni obravnavi dohodka iz predelave lastnega
grozdja v vino ter dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave
lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kot dohodka v zvezi z
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino.
(4) Davčni organ podatek iz zadnje alineje prejšnjega odstavka
pridobi na podlagi priglasitve iz 316.č člena tega zakona.
313. člen
(izračun)
(1) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ
ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o davčnem zavezancu, ki je
kot imetnik pravice uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisan v
zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru ali evidentiran kot
dejanski uporabnik, podatkov o površini in parcelni številki
zemljišč v uporabi zavezanca, kot jih izkazuje zemljiški kataster,
podatkov o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru ali
določenem s predpisi o dohodnini, ter podatkov o priznanih
oprostitvah in znižanjih katastrskega dohodka, ki se priznajo za
več let, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija
dohodnine odmerja.
(2) Kot stanje se štejejo pravnomočni vpis podatkov v navedenih
evidencah, dokazila, ki nedvoumno dokazujejo dejanskega uporabnika
zemljišča, ki pravice uporabe nima vpisane v zemljiški knjigi
oziroma v zemljiškem katastru, in pravnomočna odločba, s katero se
prizna oprostitev oziroma znižanje katastrskega dohodka.
(3) Akontacijo dohodnine od pavšalne ocene dohodka za panje davčni
organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o panjih in osebah, ki
so kot lastniki ali uporabniki panjev vpisani v register
čebelnjakov ter podatka o pavšalni oceni dohodka na panj po
predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, po stanju na dan 30.
junija leta, za katero se akontacije dohodnine odmerja.
(4) Akontacijo dohodnine od drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2,
pripisanega posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva,
davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov izplačevalcev o
izplačilih drugih dohodkov, od katerih je bila odtegnjena predhodna
akontacija dohodnine.
(5) Predhodno akontacija dohodnine od drugega dohodka iz 70. člena
ZDoh-2 izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu
davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati
in odtegniti hkrati z obračunom drugega dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
(6) Za predhodno akontacijo dohodnine iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo določbe 278. do 284. člena tega zakona.
314. člen
(uveljavljanje oprostitev)
(1) Oprostitve od katastrskega dohodka, ki so določene z zakonom,
ki ureja dohodnino, davčni zavezanec lahko uveljavlja z vlogo pri
davčnem organu. Obrazec vloge predpiše minister, pristojen za
finance.
(2) Davčni zavezanec mora k vlogi priložiti dokazila, ki dokazujejo
upravičenost do oprostitve, ali navesti javno evidenco, iz katere
je upravičenost do oprostitve razvidna. Izjemoma oprostitev za
neodmerjene gozdne ceste in za zemljišča, na katerih so objekti
posebnega pomena za obrambo, ali ležijo v varnostnem območju takega
objekta in se zanje predpiše ukrep varovanja, davčni organ prizna
brez vloge zavezanca po uradni dolžnosti na podlagi podatkov Zavoda
za gozdove Slovenije in ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Davčni organ odloči o upravičenosti do oprostitve z odločbo v
15 dneh od vložitve vloge.
(4) Za zemljišča in panje, pripisane nosilcu v skladu s 304. členom
tega zakona, se oprostitev od katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka na panj, ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek
tega člena, prizna na podlagi odločbe iz 304. člena tega
zakona.
(5) Vloge za priznanje oprostitev se lahko vložijo do poteka
obdobja, ki ga zakon, ki ureja dohodnino, določa za priznanje
posamezne vrste oprostitev. Obdobje priznavanja oprostitev se
prizna sorazmerno glede na leto, v katerem je vloga vložena.
(6) V posameznem letu se priznajo oprostitve, za katere so bile
vloge vložene do 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja,
in so odločbe postale pravnomočne najpozneje do izdaje odmerne
odločbe, razen oprostitev, ki se v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, uveljavljajo v prvem letu po letu izvedbe ukrepa, za
katere se oprostitev v primeru, da je bila vloga vložena v letu
izvedbe ukrepa, ne glede na pravnomočnost odločbe, upošteva v
naslednjem letu. Oprostitve, priznane na podlagi odločbe, za katero
je bila vloga vložena po 30. juniju leta, za katero se dohodnina
odmerja, se upoštevajo pri izračunu akontacije dohodnine od
katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.
(7) Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu, razen za
oprostitve z zakonsko določenim rokom, mora davčni zavezanec
oziroma Zavod za gozdove Slovenije in ministrstvo, pristojno za
obrambo, sporočiti davčnemu organu v treh mesecih od
prenehanja.
(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena se prenehanje oprostitev
uveljavi na podlagi odločbe iz 304. člena tega zakona.
(9) Prenehanje oprostitve na podlagi prijave iz sedmega odstavka
tega člena, podane po 30. juniju tekočega leta, ali odločbe iz
osmega odstavka tega člena, ki je postala pravnomočna po 30. juniju
tekočega leta, se upošteva pri izračunu akontacije dohodnine od
katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.
315. člen
(izdaja odmerne odločbe)
(1) Odločba o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka
in pavšalne ocene dohodka na panj za preteklo davčno leto, o
poračunu akontacije dohodnine od teh dohodkov za preteklo davčno
leto ter o določitvi obroka akontacije dohodnine od teh dohodkov za
tekoče davčno leto mora biti izdana do 30. marca tekočega leta.
(2) Nerezidentu odločbo o akontaciji dohodnine od katastrskega
dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, najkasneje do 30. marca
tekočega leta za preteklo leto, izda davčni organ, pri katerem je
zavezanec za davke vpisan v davčni register. Nerezidentu, ki ni
vpisan v davčni register, izda odločbo davčni organ, na območju
katerega ležijo zemljišča oziroma so registrirani panji v uporabi
zavezanca.
(3) V odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka
in pavšalne ocene dohodka na panj iz prvega in drugega odstavka
tega člena davčni organ določi tudi davčno osnovo od drugih
dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pripisano zavezancu v skladu s
četrtim in petim odstavkom 72. člena ZDoh-2, obračunano in
odtegnjeno predhodno akontacijo dohodnine, ki se šteje za
akontacijo dohodnine v skladu s sedmim odstavkom 129. člena ZDoh-2,
pripisano tem dohodkom v skladu s šestim odstavkom 129. člena
ZDoh-2, ter akontacijo dohodnine za nerezidenta, v skladu z osmim
odstavkom 129. člena ZDoh-2.
(4) V odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka
in pavšalne ocene dohodka na panj ter drugih dohodkov iz 70. člena
ZDoh-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena davčni organ odloči
tudi o poračunu akontacije dohodnine od drugega dohodka iz 70.
člena ZDoh-2 nerezidenta, ugotovljene v skladu z osmim odstavkom
129. člena ZDoh-2, s predhodno akontacijo dohodnine od drugih
dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pripisane nerezidentu, ter o vračilu
akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, če ugotovi, da skupni dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članov kmečkega
gospodinjstva znaša manj kot 200 eurov.
316. člen
(plačevanje akontacije dohodnine)
Davčni zavezanci plačujejo akontacijo dohodnine od katastrskega
dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj v dveh obrokih. Prvi
obrok se plača v višini 70% akontacije dohodnine za preteklo davčno
leto do 30. septembra tekočega leta. Drugi obrok se plača v višini
razlike med akontacijo dohodnine, izračunano za leto, za katero se
akontacija dohodnine odmerja, in prvim obrokom za to leto, do 31.
maja naslednjega leta.
316.a
člen
(izdaja računov in seznam izdanih računov)
(1) Člani
kmečkega gospodinjstva po zakonu, ki ureja dohodnino, morajo, če
ima kmečko gospodinjstvo pri davčnem organu priglašeno obravnavo
dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih
in gozdarskih pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnostjo, v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, za dobave izdelkov iz malega obsega prve stopnje
predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov kmečkega
gospodinjstva izdati račun, pri čemer se pri gotovinskem poslovanju
uporablja tudi 31.a člen tega zakona. Če prodajo izvaja oseba, ki
ni član kmečkega gospodinjstva, je za izdajo računa odgovoren član
kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka tega člena.
(2)
Kmečko gospodinjstvo iz prejšnjega odstavka mora voditi seznam
izdanih računov pri prodaji izdelkov iz predelave lastnih
pridelkov. Seznam izdanih računov se ne šteje za evidenco v skladu
s prvim in drugim odstavkom 31. člena tega zakona.
(3) Za vodenje seznama iz prejšnjega odstavka je odgovoren član
kmečkega gospodinjstva, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva v
skladu s predpisi o kmetijstvu, ali v primeru, da nobeden od članov
kmečkega gospodinjstva ni nosilec kmetijskega gospodarstva, član
kmečkega gospodinjstva, ki ima za leto, za katero se vodi seznam
izdanih računov iz prejšnjega odstavka, izkazan najvišji dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
(4)
Enkrat letno, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, mora
član kmečkega gospodinjstva iz prejšnjega odstavka davčnemu organu
predložiti zbirne podatke iz seznama izdanih računov. Obveznost ne
nastane, če v preteklem letu ni bilo dobav izdelkov iz predelave
lastnih pridelkov.
(5)
Podrobnejšo vsebino seznama izdanih računov, način vodenja seznama
ter vsebino zbirnih podatkov in podrobnejši način predložitve teh
podatkov davčnemu organu predpiše minister, pristojen za
finance.
316.b
člen
(prijava kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pridelka vina izven
Slovenije)
(1) Za
določitev davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti mora član kmečkega gospodinjstva iz tretjega
odstavka 316.a člena tega zakona do 15. julija leta, za katero se
dohodek ugotavlja, davčnemu organu prijaviti površine kmetijskih in
gozdnih zemljišč, ki jih imajo člani kmečkega gospodinjstva v
uporabi izven Republike Slovenije na dan 30. junija leta, za katero
se dohodek ugotavlja.
(2) Za
določitev davčne osnove od dohodkov iz predelave lastnega pridelka
grozdja v vino, kot dohodkov v zvezi z osnovno kmetijsko
dejavnostjo, mora član kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka
316.a člena tega zakona do 31. januarja leta po letu, za katero se
dohodek ugotavlja, davčnemu organu prijaviti količino proizvedenega
vina iz lastnega pridelka grozdja kmečkega gospodinjstva izven
Republike Slovenije v letu, za katero se dohodek ugotavlja.
316.c člen
(prijava dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih
zemljišč)
Dejanski
uporabnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki nima pravice do
uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova, evidentiranega v
zemljiški knjigi ali zemljiškem katastru, davčnemu organu prijavi
dejansko uporabo zemljišča na dan 30. junija leta, za katero se
dohodek ugotavlja, do 15. julija leta, za katero se dohodek
ugotavlja. Davčni organ lahko v primeru, če ugotovi, da se
zemljišče dejansko uporablja v okviru kmečkega gospodinjstva,
katerega člani niso lastniki tega zemljišča, kot dejanskega
uporabnika določi člana kmečkega gospodinjstva z izkazanim
najvišjim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti.
316.č člen
(priglasitev obravnave dohodka iz določene predelave lastnih
pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnostjo)
(1) Član
kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka 316.a člena tega zakona
opravi priglasitev pri davčnem organu, če kmečko gospodinjstvo
izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, za
obravnavo dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave kot
dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnostjo. Sestavni del priglasitve je izjava o izpolnjevanju
pogojev kmečkega gospodinjstva, določenih z zakonom, ki ureja
dohodnino.
(2)
Priglasitev se opravi najpozneje do 31. marca leta, za katero
priglasi obravnavo iz prvega odstavka tega člena. Priglasitev
učinkuje za celo leto, za katero se priglasitev opravi. Za kmečko
gospodinjstvo, ki na novo začne z malim obsegom prve stopnje
predelave ter želi obravnavo dohodka od tovrstne predelave kot
dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnostjo, se lahko priglasitev opravi tudi v tekočem letu za
tekoče leto.
(3) Šteje
se, da je bila za posamezno leto po priglasitvi v skladu s prvim in
drugim odstavkom tega člena priglasitev opravljena in bila sprejeta
odločitev za obravnavo dohodkov iz določenih predelav kot dohodka v
zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, če član
kmečkega gospodinjstva iz tretjega odstavka 316.a člena tega zakona
do 31. marca tekočega leta za tekoče leto ne priglasi prenehanja
tovrstne obravnave pri davčnem organu.
(4)
Davčni organ priglasitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena,
opravljeno po roku, določenem v drugem in tretjem odstavku tega
člena, s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži
izvršitve.
(5)
Priglasitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi na
obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(6) Z začetkom ali prenehanjem učinkovanja priglasitve se dohodki
članov kmečkega gospodinjstva iz priglašene predelave lastnih
pridelkov po uradni dolžnosti prenehajo oziroma začnejo obravnavati
po zakonu, ki ureja dohodnino, kot dohodki iz dejavnosti.
6. podpoglavje
Akontacija dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske
pravice
317. člen
(izračun)
(1) Akontacijo dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske pravice
izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega
odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in
odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz prenosa premoženjske
pravice.
(2) Če dohodek iz prenosa premoženjske pravice izplača oseba, ki ni
plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz prenosa
premoženjske pravice ugotovi davčni organ na podlagi napovedi
zavezanca.
318. člen
(način in rok vložitve napovedi)
Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz prenosa
premoženjske pravice mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od
prejema dohodka iz prenosa premoženjske pravice pri davčnem
organu.
319. člen
Črtan po 63. členu ZDavP-2F
(Uradni list RS, št. 94/12).
320. člen
(rok za izdajo odločbe)
Na podlagi napovedi iz 318. člena tega zakona davčni organ izda
odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz prenosa
premoženjske pravice v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.
7. podpoglavje
Akontacija dohodnine od drugih dohodkov
321. člen
(izračun)
(1) Akontacijo dohodnine od drugih dohodkov izračuna plačnik davka
kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka
mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom
drugega dohodka.
(2) Če drug dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo
dohodnine od drugega dohodka ugotovi davčni organ na podlagi
napovedi davčnega zavezanca.
322. člen
(obvestilo in potrdilo o uporabi stopenj in lestvice in davčnih
olajšav)
(1) Davčni zavezanec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
odloči za izračun akontacije dohodnine od drugega dohodka, ki se
prejema redno za mesečno obdobje, z uporabo stopenj in lestvice za
odmero dohodnine in davčnih olajšav v skladu z zakonom o dohodnini,
mora o tem obvestiti davčni organ in izplačevalca tega dohodka.
(2) Zahtevani način izračuna akontacije dohodnine se lahko uporabi
za druge dohodke iz prvega odstavka tega člena, izplačane po dnevu,
ko je bilo obvestilo v skladu s prvim odstavkom tega člena
predloženo davčnemu organu.
(3) Davčni organ davčnega zavezanca na podlagi njegovega obvestila
iz prvega odstavka tega člena v davčnih evidencah označi kot
davčnega zavezanca, ki se je odločil za izračun dohodnine od drugih
dohodkov na način iz prvega odstavka tega člena, in o tem zavezancu
izda potrdilo.
(4) Davčni organ izda potrdilo v petih dneh od dneva predložitve
obvestila davčnega zavezanca.
(5) Izplačevalec dohodka iz prvega odstavka tega člena lahko
izračuna, odtegne in plača akontacijo dohodnine na način iz prvega
odstavka tega člena, če davčni zavezanec predloži potrdilo iz
tretjega odstavka tega člena.
(6) Potrdilo iz petega odstavka tega člena velja za obdobje
davčnega leta. V obdobju davčnega leta davčni zavezanec lahko
zahteva spremembo potrdila ali ga prekliče na način, kot velja za
pridobitev potrdila.
(7) Davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane
družinske člane pri izplačevalcu drugega dohodka na način, določen
v 287. členu tega zakona.
322.a člen
(uveljavljanje dejanskih stroškov)
(1) V primeru iz prvega odstavka 321. člena tega zakona lahko
davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, v ugovoru zoper informativni izračun, razen
nerezidenta, ki jih lahko uveljavlja pri davčnem organu v sedmih
dneh od izplačila dohodka. Nerezident uveljavlja dejanske stroške s
pisnim zahtevkom, katerega obliko predpiše minister, pristojen za
finance.
(2) V primeru iz drugega odstavka 321. člena tega zakona lahko
davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, v napovedi iz 323. člena tega zakona.
323. člen
(način in rok vložitve napovedi)
Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka mora
davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od dneva prejema dohodka pri
davčnem organu.
324. člen
(rok za izdajo odločbe)
Na podlagi napovedi iz 323. člena tega zakona davčni organ izda
odločbo o višini akontacije dohodnine od drugega dohodka v 15 dneh
od dneva vložitve napovedi.
8. podpoglavje
Plačevanje dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodka
iz oddajanja premoženja v najem
325. člen
(izračun)
(1) Dohodnino od obresti, dividend in dohodka iz oddajanja
premoženja v najem izračuna:
1. plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,
2. davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi
zavezanca.
(2) Dohodnina iz prvega odstavka tega člena se izračuna in plača od
davčnih osnov in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja
dohodnino.
(3) Obrazec obračuna davčnega odtegljaja in davčne napovedi iz
prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne
osnove, oziroma izračun dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor
in identifikacijo zavezanca za davek.
(4) Dohodnino od obresti, dohodnino od dividend in dohodnino od
dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna plačnik davka kot
davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora
davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom
obresti, dividend ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem,
plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.
(5) Če obresti, dividende ali dohodek iz oddajanja premoženja v
najem izplača oseba, ki ni plačnik davka, ali v primerih iz
devetega odstavka tega člena, dohodnino od obresti, dividend ali
dohodka iz oddajanja premoženja v najem ugotovi davčni organ na
podlagi napovedi zavezanca.
(6) Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo
na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Med letom plačana dohodnina
se šteje za akontacijo dohodnine.
(7) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, dohodnino od obresti,
ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in
hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki
Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, ugotovi davčni
organ na podlagi napovedi zavezanca.
(8) Ne glede na prejšnje odstavke davčni organ, na podlagi napovedi
zavezanca, ugotovi dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident
od:
1. vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika
Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne
finance;
2. dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba,
ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
– ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir
(oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere
dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
– so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi
trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali
državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj,
razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za
plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo.
(9) Plačnik davka davčnega odtegljaja ne izračuna in odtegne, če
ima dohodek iz finančnih instrumentov, od katerega se v skladu s
tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in
plačuje davčni odtegljaj:
1. vir izven Slovenije in je prejet v naravi ali je izven Slovenije
neposredno reinvestiran ali
2. vir v Sloveniji in je prejet v naravi ter ga je izplačala oseba
iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz
drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika
davka.
(10) Prejšnji odstavek ne vpliva na obveznost plačnika davka za
avtomatično dajanje podatkov davčnemu organu po 9. podpoglavju I.
poglavja petega dela tega zakona.
326. člen
(način in rok vložitve napovedi)
(1) Napoved za odmero dohodnine iz 325. člena tega zakona davčni
zavezanec vloži pri davčnem organu do 28. februarja tekočega leta
za preteklo leto.
(2) Napovedi za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 325. člena
tega zakona ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega
skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in
hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki
Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem
letu, ne presega zneska obresti, ki jih doseže rezident, na denarne
depozite pri bankah in hranilnicah, oproščenega dohodnine z
zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz
kapitala iz odsvojitve nepremičnine vloži v 15 dneh od dneva
odsvojitve kapitala.
(4) Davčni zavezanec, ki je nerezident, napoved za odmero dohodnine
od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter
investicijskih kuponov vloži v 15 dneh od dneva odsvojitve
kapitala. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega
leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih
papirjev in drugih deležev v preteklem letu.
(5) V napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, ki jo
vloži davčni zavezanec v roku iz prvega odstavka tega člena in iz
zadnjega stavka četrtega odstavka tega člena, lahko davčni
zavezanec uveljavlja tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od
dobička iz kapitala iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih
deležev ter investicijskih kuponov ali iz odsvojitve nepremičnin,
za izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih
deležev ter investicijskih kuponov ali doseženo z odsvojitvijo
nepremičnine.
(6) Davčnemu zavezancu, ki je rezident, ni treba vložiti napovedi
za odmero dohodnine od dobička iz unovčitve investicijskih kuponov
podsklada krovnega sklada (pri katerem lahko zavezanec v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, v primeru prehajanja med podskladi
uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti od dobička iz
kapitala), če so bile take unovčitve investicijskih kuponov
namenjene izključno poravnavi stroškov, povezanih s prehajanjem
zavezanca med podskladi krovnega sklada.
(7) Davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz
odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter
investicijskih kuponov vloži v elektronski obliki, če je v zvezi s
tem kapitalom opravil več kot deset transakcij – pridobitev v
preteklih letih in obdavčljivih odsvojitev v preteklem letu.
327. člen
(obvestilo davčnega zavezanca glede vštevanja obračunanih
obresti v davčno osnovo)
(1) Kadar
želi davčni zavezanec uveljavljati možnost v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, da se v davčno osnovo od obresti, doseženih v
primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja pri bankah in
hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki
Sloveniji, z ročnostjo, daljšo od enega leta, pri čemer zavezanec
ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma
vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja
obresti, vštejejo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta, je
dolžan o tem obvestiti banko ali hranilnico v Republiki Sloveniji.
Podatke v obvestilu predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec predloži obvestilo iz prvega odstavka tega
člena ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih
sredstev, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je
bila pogodba sklenjena. Če davčni zavezanec obvesti banko ali
hranilnico, da želi uveljavljati možnost iz prvega odstavka tega
člena že ob sklenitvi pogodbe, lahko banka ali hranilnica
predpisano vsebino obrazca vključi v besedilo pogodbe, kar se šteje
za predložitev obvestila.
(3) Predlagano obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega
zavezanca, da v davčnem letu obračunane obresti davčnega zavezanca,
ki predloži takšno obvestilo, obravnavata enako, kot da so bile
izplačane. Obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega
zavezanca do poteka datuma vezave denarnih sredstev, poteka
varčevanja ali do prekinitve pogodbe.
328. člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini)
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za
ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodka iz kapitala in
dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki so obdavčeni v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: odbitek davka,
plačanega v tujini), v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v
napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov. Kadar davčni
zavezanec v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov uveljavlja
odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi
ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike
Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za
plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini,
dokončen in dejansko plačan.
(2) Kot ustrezna dokazila iz prvega, petega in šestega odstavka
tega člena se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje
države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno
obveznost ali plačilo davka izven Republike Slovenije.
(3) Če davčni zavezanec do roka za vložitev napovedi za odmero
dohodnine iz 326. člena tega zakona še ne razpolaga z ustreznimi
dokazili, lahko ustrezna dokazila predloži naknadno.
(4) Če davčni zavezanec ne predloži dokazil do roka za izdajo
odločbe iz 330. člena tega zakona, izda davčni organ začasno
odločbo. Davčni organ začasno odločbo razveljavi in nadomesti z
novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če davčni zavezanec
ne predloži dokazil po preteku petih let po letu, za katero je
uveljavljal odbitek davka, plačanega v tujini, se šteje, da je
začasna odločba glavna.
(5) V primeru, ko dohodnino od obresti, dividend in dohodka iz
oddajanja premoženja v najem rezidenta izračunava plačnik davka v
obračunu davčnega odtegljaja, odbitek davka za ustrezni znesek
plačanega davka v tujini od obresti, dividend in dohodka iz
oddajanja premoženja v najem, ki so obdavčeni v Republiki
Sloveniji, upošteva pri izračunu davčnega odtegljaja, če plačnik
davka razpolaga z ustreznimi dokazili glede davčne obveznosti
zavezanca rezidenta izven Republike Slovenije, zlasti o znesku
davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da
je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Če
plačnik davka do roka za obračun davčnega odtegljaja iz 336. člena
tega zakona še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna
dokazila pridobi naknadno. Če plačnik davka ne pridobi ustreznih
dokazil po preteku treh let po letu, za katero je bil uveljavljen
odbitek davka, plačanega v tujini, davčni odtegljaj v delu, ki ni
bil odtegnjen, bremeni plačnika davka. Plačnik davka je dolžan
plačati davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, s
pripadajočimi dajatvami v 30 dneh po poteku navedenega roka.
(6) Davčni zavezanec rezident lahko uveljavlja odbitek davka po
mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje
Slovenijo, tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine od
dohodka iz kapitala ali dohodka iz oddajanja premoženja v
najem.
329. člen
(uveljavljanje oprostitve)
(1) Če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev plačila davka od
dohodka od kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem
rezidenta, davčni zavezanec uveljavlja oprostitev v napovedi iz
326. člena tega zakona.
(2) Če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev plačila davka od
obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem
rezidenta, od katerih dohodnino izračunava plačnik davka v obračunu
davčnega odtegljaja, plačnik davka ne izračuna davčnega odtegljaja,
če plačnik davka do roka za obračun davčnega odtegljaja iz 336.
člena tega zakona razpolaga z ustreznimi dokazili o tem, da so
izpolnjeni z mednarodno pogodbo določeni pogoji za oprostitev
plačila davka.
(3) Davčni zavezanec rezident lahko oprostitev po mednarodni
pogodbi uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine
od dohodka iz kapitala ali dohodka iz oddajanja premoženja v
najem.
329.a člen
(uveljavljanje dejanskih stroškov od dohodka iz oddajanja
premoženja v najem)
(1) V primeru iz 1. točke prvega odstavka 325. člena tega zakona
lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške od dohodka iz
oddajanja premoženja v najem v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, s pisnim zahtevkom, ki ga predpiše minister, pristojen
za finance. Zahtevek mora vložiti do 15. januarja tekočega leta za
preteklo leto pri davčnem organu.
(2) V primeru iz 2. točke prvega odstavka 325. člena tega zakona
lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške od dohodka iz
oddajanja premoženja v najem v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, v napovedi iz petega odstavka 325. člena tega
zakona.
330. člen
(rok za izdajo odločbe)
(1) Na podlagi napovedi iz tretjega odstavka in prvega stavka
četrtega odstavka 326. člena tega zakona davčni organ izda odločbo
o višini dohodnine od dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva
vložitve napovedi.
(2) Na podlagi napovedi iz prvega odstavka in drugega stavka
četrtega odstavka 326. člena tega zakona davčni organ izda odločbo
o višini dohodnine od obresti, dividend, dobička iz kapitala in
dohodka iz oddajanja premoženja v najem do 30. aprila tekočega leta
za preteklo leto.
(3) Davčni organ odloči o poračunu odtegnjenega davčnega odtegljaja
na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov iz prvega odstavka
329.a člena tega zakona v 60 dneh od dneva predložitve
zahtevka.
331. člen
(odlog ugotavljanja davčne obveznosti)
(1) Podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, za katero
davčni zavezanec želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora priglasiti
pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved.
(2) Priglasitev iz prvega odstavka tega člena opravi davčni
zavezanec najpozneje do roka za vložitev napovedi iz tretjega in
petega odstavka 326. člena tega zakona na obrazcu, ki ga predpiše
minister, pristojen za finance, s priloženimi dokazili o
izpolnjevanju pogojev za odlog.
(3) O odobritvi odloga iz prvega odstavka tega člena odloči davčni
organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.
(4) Če odlog iz prvega odstavka tega člena ni odobren, mora davčni
zavezanec vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe iz
tretjega odstavka tega člena oziroma do roka iz petega odstavka
326. člena tega zakona.
(5) V primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih
deležev, združitev in delitev, za katero lahko davčni zavezanec v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja
davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi
družba obenem s predložitvijo vloge po 380. oziroma 381. členu tega
zakona.
(6) Družba, ki opravi priglasitev transakcije iz 380. oziroma 381.
člena tega zakona, je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po
priglasitvi transakcije pri davčnem organu, pisno obvestiti o
odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.
(7) Družba, ki opravi priglasitev transakcije iz 380. oziroma 381.
člena tega zakona, je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po
prejemu odločbe davčnega organa o zavrnitvi ugodnosti pisno
obvestiti o tem, da odlog ugotavljanja davčne obveznosti po zakonu,
ki ureja dohodnino, ni odobren. V tem primeru morajo zavezanci
vložiti napoved do roka iz petega odstavka 326. člena tega
zakona.
(8) V primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za
investicijske kupone drugih podskladov pri istem krovnem vzajemnem
skladu, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti,
priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba za upravljanje.
ki upravlja krovni sklad, obenem z dajanjem podatkov po 339. členu
tega zakona.
(9) Družba, ki upravlja krovni sklad, je dolžna zavezance
najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvestiti o odložitvi
ugotavljanja davčne obveznosti.
(10) Pri zamenjavi investicijskih kuponov vzajemnega sklada z
investicijskimi kuponi drugih vzajemnih skladov, za katero lahko
davčni zavezanec uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti in
pri kateri priglasitev opravi za vse zavezance hkrati družba za
upravljanje, ki upravlja prevzemni oziroma krovni sklad, v skladu z
zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede
vrste, oblike in načina dajanja podatkov v okviru priglasitve.
332. člen
(obveznost družb, ki se preoblikujejo)
Kadar se družba preoblikuje, je nova oziroma prevzemna družba
dolžna lastnikom ob preoblikovanju posredovati vse podatke, ki so
potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz
preoblikovanja, vključno s podatki o menjalnem razmerju, denarnem
izplačilu in vrednosti novih deležev.
332.a člen
(obveznost družb za upravljanje v primeru unovčitve ali
izplačila investicijskega kupona podsklada pri krovnem
skladu)
Družba za upravljanje, ki upravlja krovni sklad, mora davčnemu
zavezancu, ki unovči investicijski kupon podsklada oziroma prejme
izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji
podsklada, ob unovčitvi oziroma izplačilu dostaviti izpis iz
evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada,
ki vključuje podatke, ki jih predpiše minister, pristojen za
finance.
333. člen
(smrt davčnega zavezanca)
Če davčni zavezanec umre, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino
po tem podpoglavju zakona, smiselno uporabljajo tudi za
pooblaščence za zastopanje, pravne naslednike davčnega zavezanca
oziroma skrbnike njegovega premoženja.
334. člen
(skrbnik davčnega zavezanca oziroma njegovega
premoženja)
Če je davčnemu zavezancu v primeru, ko davčni zavezanec ni znan,
ali je poslovno nesposoben, ali je po odločbi o denacionalizaciji
določen skrbnik oziroma skrbnik njegovega premoženja, se določbe,
ki se nanašajo na dohodnino po tem podpoglavju zakona, smiselno
uporabljajo tudi za skrbnika oziroma upravljalca njegovega
premoženja.
335. člen
(davčni odtegljaj)
Davčni odtegljaj je dohodnina, ki jo je v skladu s 1. točko prvega
odstavka 325. člena tega zakona dolžan izračunati, odtegniti in
plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od obresti, dividend
ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem, od katerih se v skladu
z zakonom, ki ureja dohodnino, in s tem zakonom plačuje dohodnina z
davčnim odtegljajem.
336. člen
(rok predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih
podatkov)
Glede roka predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih
podatkov davčnemu zavezancu, velja 284. člen tega zakona.
9. podpoglavje
Avtomatično dajanje podatkov
337. člen
(avtomatično dajanje podatkov)
(1) Plačnik davka iz 58. člena tega zakona mora davčnemu organu
dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, določanje
davčne osnove in uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo
zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Plačnik davka
mora davčnemu organu dostaviti tudi podatke o vzdrževanih
družinskih članih.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka mora davčnemu organu dostaviti
tudi pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo
civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident
Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v
skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v
Republiki Sloveniji ali ima v skladu z zakonodajo, ki ureja
ustanovitev in poslovanje v Republiki Sloveniji, podružnico v
Republiki Sloveniji), ter fizična oseba v zvezi z dohodki iz
zaposlitve, ki jih izplača kot delodajalec po zakonu, ki ureja
delovna razmerja, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident
Republike Slovenije, razen diplomatsko-konzularno predstavništvo
tuje države ali predstavništvo mednarodne organizacije, ki fizični
osebi izplačajo:
1. dohodek, oproščen plačila dohodnine v skladu z zakonom o
dohodnini, ali
2. dohodek, ki se ne všteva v letno davčno osnovo na letni ravni,
od katerega se dohodnina izračuna z odmerno odločbo, ali
3. dohodek, ki se všteva v letno davčno osnovo, od katerega se
akontacija dohodnine izračuna na podlagi napovedi zavezanca, in
sicer ne glede na to, ali jih tak dohodek bremeni.
(3) Dolžnost dajanja podatkov po tem členu se ne nanaša na dajanje
podatkov o nedenarnih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
(4) Osebe, zavezane za dajanje podatkov, morajo podatke iz tega
člena dostaviti davčnemu organu in davčnemu zavezancu do 31.
januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
(5) Šteje se, da je oseba, zavezana za dostavo podatkov, izpolnila
obveznost do dajanja podatkov davčnemu organu po tem členu, za
tiste dohodke, za katere je davčnemu organu predložila obračun
davčnega odtegljaja v skladu s tem zakonom.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena osebe, ki so zavezane za
dajanje podatkov, niso dolžne dostaviti davčnemu zavezancu do 31.
januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto podatkov iz
tega člena, ki se nanašajo na obresti – razen podatkov, ki se
nanašajo na obresti pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v
skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav
članic EU – dividende in dohodek iz oddajanja v najem, od katerih
je bil plačan davčni odtegljaj.
338. člen
(avtomatično dajanje podatkov izvajalcev pokojninskih
načrtov)
(1) Izvajalci pokojninskih načrtov, ki zbirajo premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodijo osebne
račune zavarovancev, morajo davčnemu organu dostaviti podatke,
potrebne za pobiranje dohodnine, v zvezi s premijami prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja in uveljavljanjem oprostitev in
davčnih olajšav v zvezi s tem, ter podatke, potrebne za
identifikacijo davčnega zavezanca, plačnika premije prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja, in zavezanca za dajanje
podatkov.
(2) Osebe, zavezane za dajanje podatkov po tem členu, morajo
podatke iz tega člena dostaviti davčnemu organu in davčnemu
zavezancu oziroma lastniku osebnega računa do 31. januarja tekočega
davčnega leta za preteklo davčno leto.
339. člen
(avtomatično dajanje podatkov v zvezi s pridobitvijo in
odsvojitvijo vrednostnih papirjev, drugih deležev in investicijskih
kuponov)
(1) Davčnemu organu podatke, ki se nanašajo na pridobitve,
odsvojitve, vključno z unovčitvami, vrednostnih papirjev in deležev
v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja
ter investicijskih kuponov, po posameznih vrstah poslov, in na
uveljavljanje stroškov ter identifikacijo zavezanca za davek in
zavezanca za dajanje podatkov, dostavijo:
– pravne osebe, ki so v skladu z zakonom o obdavčenju rezidenti
Republike Slovenije ali nerezidenti Republike Slovenije s
podružnico v Republiki Sloveniji, ki so opravljale prenose
imetništva vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov;
– notarji, kadar je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je
izdelana v obliki notarskega zapisa;
– gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja,
katerih vrednostni papirji oziroma deleži so se prenašali, kadar se
prenosi imetništva niso opravljali prek oseb iz prve alineje tega
odstavka in če za odsvojitev deleža ni potrebna pogodba, ki je
izdelana v obliki notarskega zapisa.
(2) Podatkov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno dajati v
primerih odsvojitev, kjer je bil pravni temelj sklep o dedovanju,
drugi pravni posel v zvezi s smrtjo ali upravna izvršba (sklep o
prisilni izterjavi).
(3) Osebe, zavezane za dajanje podatkov po tem členu, morajo
podatke iz tega člena zakona dostaviti davčnemu organu do 31.
januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
340. člen
(avtomatično dajanje podatkov o zemljiščih, čebeljih panjih in
dohodkih osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)
(1) Upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, mora davčnemu
organu do 15. julija leta, za katero se odmerja akontacija
dohodnine od katastrskega dohodka, posredovati podatke, vključno z
enotno matično številko občana, o vseh osebah, ki so bile na dan
30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, v zemljiški knjigi
oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali
imetniki pravice uporabe kmetijskih ali gozdnih zemljišč, podatke o
dejanski rabi teh zemljišč na dan 30. junija leta, za katero se
dohodnina odmerja ter podatke o katastrskem dohodku, pripisanemu
tem zemljiščem.
(2) Zavod za gozdove Slovenije do 15. julija za vse parcele gozdnih
zemljišč, na katerih so varovalni gozdovi, in za vse parcele
gozdnih zemljišč, po katerih potekajo gozdne ceste, pošlje podatke
o parcelni številki in površini parcele varovalnega gozda oziroma o
parcelni številki in površini parcele ter delu parcele pod gozdno
cesto po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija
dohodnine odmerja.
(3) Ministrstvo, pristojno za obrambo, do 15. julija za vsa
kmetijska in gozdna zemljišča, na katerih so objekti posebnega
pomena za obrambo, ali ležijo v varnostnem območju takega objekta
in se zanje predpišejo ukrepi varovanja, pošlje podatke o parcelni
številki in površini parcele oziroma delu parcele pod takimi
zemljišči po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija
dohodnine odmerja.
(4) Organ, ki je pristojen za vodenje registra čebelnjakov, do 15.
julija pošlje podatke o številu panjev v uporabi posameznega
zavezanca po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija
dohodnine odmerja.
(5) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja, Zavod za gozdove Slovenije ter drugi izplačevalci drugih
dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pošljejo davčnemu organu podatke o
prejemnikih in izplačanih drugih dohodkih, ki se vštevajo v davčno
osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, vendar zanje davčni odtegljaj ni bil odtegnjen in
plačan v skladu s 26. členom ZDavP-2D, enkrat letno, in sicer do
15. januarja tekočega leta za preteklo leto.
(6) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja, Zavod za gozdove Slovenije ter drugi izplačevalci drugih
dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, ki jih izplačujejo za račun
zavezancev, članov agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine,
ki se po predpisih o kmetijstvu štejejo za samostojno kmetijsko
gospodarstvo, za katere se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
predhodna akontacija izračuna in plača od osnove od drugih dohodkov
iz 70. člena ZDoh-2, pošljejo davčnemu organu podatke, potrebne za
pripis davčne osnove in predhodne akontacije dohodnine od drugih
dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 posameznemu davčnemu zavezancu ter
podatke za identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za
dajanje podatkov, do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.
Za vsako agrarno skupnost, skupni pašnik ali planino pošlje podatke
po stanju na dan 30. junija leta, za katero se predhodna akontacija
odmerja, in sicer enolično identifikacijo osebe, ki ji je bil
dohodek izplačan, in seznam članov skupnosti fizičnih oseb,
zavezancev za dohodnino od dohodkov po poglavju III.4. ZDoh-2 z
enoličnimi identifikatorji ter pripadajočimi lastniškimi deleži ali
deleži skupnosti, ki jih imajo v uporabi.
340.a
člen
(avtomatično sporočanje podatkov o površinah posebnih kultur in
proizvodnji vina, pridelanega iz lastnega grozdja)
(1)
Agencija, pristojna za kmetijske trge in razvoj podeželja, mora
davčnemu organu do 15. julija leta, za katero se odmerja dohodnina,
sporočiti podatke o površinah posebnih kultur, določenih z zakonom,
ki ureja dohodnino, in evidentiranih pri agenciji, pristojni za
kmetijske trge in razvoj podeželja, po stanju na dan 30. junija
leta, za katero se odmerja dohodnina, po pridelovalcih in posebnih
kulturah.
(2) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, mora
davčnemu organu do 31. januarja leta po letu, za katero se odmerja
dohodnina, sporočiti podatke o količini vina, predelanega iz
lastnega grozdja v letu, po stanju 31. decembra leta, za katero s
odmerja dohodnina od katastrskega dohodka, po posameznih
proizvajalcih vina.
341. člen
Črtan po 49. členu ZDavP-2J
(Uradni list RS, št. 63/16).
342. člen
(dajanje podatkov)
Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede
vrste, oblike in načina dajanja podatkov na podlagi 337. do 340.a
člena tega zakona.
10. podpoglavje
343. do 351. člen
Črtani po 51. členu ZDavP-2J
(Uradni list RS, št. 63/16).
II. poglavje
Obvezni prispevki za socialno varnost
352. člen
(izračun)
(1) Obvezne prispevke za socialno varnost, določene z zakoni, ki
urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo
in zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske
prejemke in zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: prispevki za
socialno varnost) izračunavajo zavezanci za prispevke v obračunu
prispevkov za socialno varnost, če ni s tem zakonom drugače
določeno. V obračunu prispevkov za socialno varnost mora zavezanec
za prispevke za socialno varnost navesti podatke, ki so resnični,
popolni in pravilni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne
smejo spraviti v zmoto organa za pobiranje prispevkov za socialno
varnost. Obliko obračuna prispevkov za socialno varnost, ki mora
vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor
pravilnosti izračuna prispevkov za socialno varnost, predpiše
minister, pristojen za finance.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena prispevke za socialno
varnost, za katere je zavezanec zavarovanec, za zavarovanca
izračuna, odtegne in plača zavezanec za prispevke za socialno
varnost, ki ni hkrati tudi zavarovanec in je plačnik davka v skladu
z 58. členom tega zakona. V tem primeru se izračun prispevkov za
socialno varnost opravi v obračunu davčnih odtegljajev.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za prispevke za
socialno varnost, ki ni hkrati tudi zavarovanec, in je plačnik
davka v skladu z 58. členom tega zakona, opravi izračun prispevkov
za socialno varnost sam v obračunu davčnih odtegljajev, če ni z
zakonom drugače določeno.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, prispevke za socialno
varnost, za katere je zavezan zavarovanec, za zavarovanca izračuna,
odtegne in plača zavezanec za prispevke za socialno varnost, ki ni
hkrati tudi zavarovanec, in je delodajalec, ki ni plačnik davka v
skladu z 58. členom tega zakona, v obračunu prispevkov za socialno
varnost. Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za
prispevke za socialno varnost, ki ni hkrati tudi zavarovanec in je
delodajalec, ki ni plačnik davka v skladu z 58. členom tega zakona,
opravi izračun prispevkov za socialno varnost sam v obračunu
prispevkov za socialno varnost.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena prispevke za socialno
varnost za zavezance, ki plačujejo prispevke za socialno varnost od
katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovi davčni
organ z odločbo na podlagi podatkov o katastrskem dohodku,
določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, ob upoštevanju 316.b, 340.
in 340.a člena tega zakona. Če davčni organ za zavezanca izda
odločbo, s katero za zavezanca izračuna akontacijo dohodnine od
dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, s to
odločbo ugotovi tudi prispevke za socialno varnost.
(6) Prispevki za socialno varnost se izračunajo po stopnjah, ki
veljajo na dan nastanka davčne obveznosti za plačilo prispevkov za
socialno varnost, kot je določen v zakonu o obdavčenju ali v tem
zakonu.
353. člen
(rok za predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost
oziroma obračuna davčnih odtegljajev in rok za plačilo)
(1) Zavezanec za prispevke za socialno varnost iz prvega in
četrtega odstavka 352. člena tega zakona mora predložiti obračun
prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu,
plačati pa najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če ni
z zakonom drugače določeno.
(2) Zavezanec za prispevke za socialno varnost iz drugega in
tretjega odstavka 352. člena mora predložiti obračun davčnih
odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno
varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov,
od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost. V enakem
roku mora plačnik davka predložiti tudi davčnemu zavezancu
(zavarovancu) podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, od
katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost, o odtegnjenih
in plačanih prispevkih za socialno varnost ter druge podatke, ki
vplivajo na višino prispevkov za socialno varnost.
(3) Zavezanec za prispevke za socialno varnost iz petega odstavka
352. člena tega zakona mora plačati prispevke za socialno varnost v
rokih in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od
katastrskega dohodka.
353.a člen
(predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost)
(1)
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance
za prispevke za socialno varnost, določene s tem členom zakona,
sestavi davčni organ.
(2)
Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno
varnost za zavezance za prispevke za socialno varnost, za katere so
izpolnjeni naslednji pogoji:
1. so
sami zavarovanci;
2. morajo
sami izračunati in plačati prispevke za socialno varnost v obračunu
prispevkov za socialno varnost in
3. davčni
organ razpolaga s podatki za določitev osnove za plačilo prispevkov
za socialno varnost.
(3)
Oblika in vsebina predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno
varnost je enaka vsebini in obliki obračuna prispevkov za socialno
varnost, ki jo v skladu s prvim odstavkom 352. člena tega zakona
predpiše minister, pristojen za finance.
(4)
Davčni organ predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost
vroči zavezancu za prispevke elektronsko prek portala eDavki
najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Ne glede na peti
odstavek 85.a člena tega zakona vročitev velja za opravljeno z
dnem, ko je davčni organ odložil predizpolnjeni obračun prispevkov
za socialno varnost v portal eDavki.
(5)
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost velja za
obračun prispevkov za socialno varnost zavezanca za prispevke za
socialno varnost iz 352. člena tega zakona, če zavezanec za
prispevke za socialno varnost ne odda obračuna prispevkov za
socialno varnost (v elektronski obliki prek portala eDavki)
najpozneje do roka iz prvega odstavka 353. člena tega zakona.
(6) Če
zavezancu za prispevke za socialno varnost predizpolnjen obračun
prispevkov za socialno varnost ni bil vročen v roku iz četrtega
odstavka tega člena ali če so podatki v predizpolnjenem obračunu
prispevkov za socialno varnost nepravilni ali nepopolni, mora prek
portala eDavki predložiti obračun prispevkov za socialno varnost v
roku iz prvega odstavka 353. člena tega zakona.
III. poglavje
Davek od dohodkov pravnih oseb
354. člen
(izračunavanje in plačevanje davka)
(1) Zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem
besedilu tega poglavja: davčni zavezanec) sam izračuna in plača
davek od dohodkov pravnih oseb za davčno obdobje.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, v primeru davčnega
odtegljaja davek izračuna, odtegne in plača plačnik davka.
(3) Davčni zavezanec in plačnik davka zagotavljata podatke o
poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti, na način
in v obsegu, kot je določen s tem zakonom in zakonom, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb.
355. člen
(davčni obračun)
(1) Davek od dohodkov pravnih oseb izračuna davčni zavezanec v
davčnem obračunu v skladu s tem zakonom.
(2) Obrazec davčnega obračuna, ki ga predpiše minister, pristojen
za finance, predloži davčnemu organu davčni zavezanec, določen s
tem zakonom in zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, če
zakon ne določa drugače.
(3) Davčni obračun vsebuje podatke, ki so podlaga za ugotovitev
davka, na način in v obsegu, kot je določeno s tem zakonom in
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
356. člen
(osebe, ki morajo predložiti davčni obračun)
(1) Davčni obračun predloži davčni zavezanec rezident in nerezident
od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov
v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki
Sloveniji.
(2) Davčni obračun predložijo tudi:
1. davčni zavezanci, oproščeni davka po 9. členu Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2);
2. davčni zavezanci, ki plačujejo davek po stopnji 0% v skladu z
61. členom ZDDPO-2.
357. člen
(vsebina davčnega obračuna)
(1) Davčni obračun je, če ni s tem zakonom drugače določeno,
sestavljen iz:
– izkaza poslovnega izida ali drugega poročila, ki ustreza izkazu
poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in izid, ter
pojasnil, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe,
ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takšnih izkazov,
poročil in pojasnil, in računovodskih standardov;
– bilance stanja ali drugega poročila, ki ustreza bilanci stanja in
prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ter
pojasnil, izdelanih na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe,
ali drugega zakona, ki tudi ureja izdelovanje takšnih bilanc,
poročil in pojasnil, in računovodskih standardov;
– izkaza gibanja kapitala ali drugega poročila, ki ustreza izkazu
gibanja kapitala in prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala,
vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube, izdelanih
na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali drugega zakona,
ki tudi ureja izdelovanje takšnih izkazov, poročil in pojasnil, in
računovodskih standardov;
– in drugih podatkov, določenih s tem zakonom in zakonom, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb.
(2) Sestavni deli davčnega obračuna tvorijo celoto.
358. člen
(predlaganje davčnega obračuna)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu organu. Če je
davčni zavezanec del podatkov, ki jih predpisuje ta zakon,
predložil AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez
teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti.
Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz
prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES
in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje,
ki se ne razlikuje od koledarskega leta, predloži davčni obračun
najpozneje v treh mesecih po poteku koledarskega leta za preteklo
koledarsko leto.
(3) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje,
ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu,
predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih po poteku
poslovnega leta za preteklo poslovno leto.
(4) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega
leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh
mesecih po preteku poslovnega leta. Davčni obračun se v tem primeru
nanaša na obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega
davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta.
(5) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od
koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun
najpozneje v treh mesecih po preteku koledarskega leta. Davčni
obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca poslovnega leta
do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se ne razlikuje od
koledarskega leta.
(6) Pri prehodu iz davčnega obdobja, ki se razlikuje od
koledarskega leta, na drugo davčno obdobje, ki se prav tako
razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni
obračun najpozneje v treh mesecih po preteku drugega davčnega
obdobja. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca
prejšnjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta,
do začetka drugega davčnega obdobja, ki se prav tako razlikuje od
koledarskega leta.
(7) Davčni zavezanec, ki ni bil davčni zavezanec skozi celotno
davčno obdobje, sestavi davčni obračun na dan, ko so prenehali
pogoji, po katerih je bil davčni zavezanec za plačilo davka od
dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
Davčni obračun predloži davčnemu organu najpozneje v treh mesecih
po dnevu prenehanja pogojev, po katerih je bil davčni zavezanec za
plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom
določeno drugače.
(8) Davčni zavezanec, ki je bil davčni zavezanec v preteklem
davčnem obdobju in za preteklo davčno obdobje ni predložil davčnega
obračuna, ker na zadnji dan preteklega davčnega obdobja še ni
izpolnjeval pogojev, da bi bil davčni zavezanec, mora predložiti
davčni obračun za preteklo davčno obdobje najpozneje v treh mesecih
po prvem dnevu, ko so izpolnjeni pogoji, po katerih se šteje kot
davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.
359. člen
(znižanje davčnih osnov in uveljavljanje davčnih olajšav v
postopku davčnega nadzora)
Davčni zavezanec lahko v postopku davčnega nadzora uveljavlja
znižanje davčne osnove in davčne olajšave do izdaje odmerne
odločbe.
360. člen
(davčni obračun pri postopkih prenehanja davčnega
zavezanca)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek prenehanja,
sestavi davčni obračun na dan pred prenehanjem, razen če je s tem
zakonom določeno drugače.
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena predloži davčni
zavezanec davčnemu organu v 30 dneh od prenehanja, razen če je z
zakonom določeno drugače.
(3) Plačilo davka v postopku likvidacije oziroma stečaja in pri
prenehanju davčnega zavezanca po skrajšanem postopku, se opravi
hkrati s predložitvijo davčnega obračuna, razen če je z zakonom
določeno drugače.
361. člen
(davčni obračun pri združitvah)
(1) Davčni zavezanec, ki se pripoji k drugi pravni osebi ali spoji
z drugo pravno osebo (prevzeta družba), sestavi davčni obračun na
obračunski dan združitve po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Če
je obračunski dan združitve enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja,
davčni zavezanec sestavi davčni obračun po določbah 358. člena tega
zakona in davčni obračun po tem členu tega zakona. Obvezna priloga
davčnega obračuna po tem členu tega zakona je pogodba o
združitvi.
(2) Davčni obračun na obračunski dan združitve iz prvega odstavka
tega člena za račun prevzete družbe predloži prevzemna družba v 30
dneh od vpisa združitve v sodni register. Plačani zneski davka, ki
jih je davčni zavezanec plačal na podlagi davčnega obračuna po 358.
členu tega zakona za isto davčno obdobje, kot je davčno obdobje za
katerega se predlaga davčni obračun po tem členu tega zakona, se
upoštevajo kot že plačane akontacije davka. Davčna obveznost zapade
v plačilo na dan predložitve davčnega obračuna. Vračilo ali plačilo
davka po davčnem obračunu opravi davčni zavezanec, ki predloži
davčni obračun.
(3) V davčnem obračunu iz prvega odstavka tega člena se morajo
razkriti skrite rezerve v skladu z 38. členom ZDDPO-2.
(4) Prevzeta družba po obračunskem dnevu združitve ne sestavi več
davčnega obračuna, če zakon ne določa drugače.
(5) Prevzemna družba v prvi davčni obračun, ki sledi obračunskemu
dnevu združitve, vključi podatke o poslovanju prevzete družbe za
obdobje po obračunskem dnevu združitve. Vse davčne olajšave in
druge pravice ter obveznosti glede določanja davčne osnove in
sestave davčnega obračuna prevzete družbe po obračunskem dnevu
združitve učinkujejo za račun prevzemne družbe in ob upoštevanju
pogojev, ki veljajo za prevzemno družbo. Obvezna priloga davčnega
obračuna prevzemne družbe je pogodba o združitvi.
362. člen
(davčni obračun v posebnih primerih pripojitev ali
spojitev)
(1) Ne glede na 361. člen tega zakona, v primeru, ko je vpis
združitve v sodni register izveden po poteku treh mesecev po koncu
davčnega obdobja zavezanca, ki se pripoji ali spoji, prevzeta
družba v skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja
obdavčenje, predloži tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega
obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu združitve. Davčni obračun iz
prejšnjega stavka predloži na način in v rokih iz 358. člena tega
zakona.
(2) V 30 dneh po vpisu združitve v sodni register se davčni
obračuni prevzete in prevzemne družbe, sestavljeni po obračunskem
dnevu združitve popravijo.
(3) Prevzemna družba davčnemu organu predloži popravljene davčne
obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu združitve, v katere
vključi tudi podatke o poslovanju prevzete družbe po obračunskem
dnevu združitve, na način iz petega odstavka 361. člena tega
zakona. Plačane zneske davka po popravljenih davčnih obračunih
prevzete družbe prevzemna družba upošteva kot že plačane akontacije
davka.
363. člen
(davčni obračun pri razdelitvah z ustanovitvijo in razdelitvah s
prevzemom)
(1) Davčni zavezanec, ki se razdeli z ustanovitvijo novih družb ali
s prevzemom (prenosna družba), sestavi davčni obračun na obračunski
dan razdelitve po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Če je
obračunski dan razdelitve enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja,
davčni zavezanec sestavi davčni obračun po določbah 358. člena tega
zakona in davčni obračun po tem členu tega zakona. Obvezna priloga
davčnega obračuna po tem členu tega zakona je delitveni načrt
oziroma pogodba o delitvi in prevzemu.
(2) Davčni obračun na obračunski dan razdelitve iz prvega odstavka
tega člena za račun prenosne družbe predložijo prevzemne oziroma
nove družbe v 30 dneh od vpisa razdelitve v sodni register. Plačani
zneski davka, ki jih je davčni zavezanec plačal na podlagi davčnega
obračuna po 358. členu tega zakona za isto davčno obdobje, kot je
davčno obdobje za katerega se predlaga davčni obračun po tem členu
tega zakona, se upoštevajo kot že plačane akontacije davka. Davčna
obveznost zapade v plačilo na dan predložitve davčnega obračuna.
Vračilo in plačilo davka po davčnem obračunu opravi davčni
zavezanec, ki predloži davčni obračun. Vračilo ali plačilo davka
opravi vsaka od prevzemnih oziroma vsaka od novih družb, skladno z
delitvenim načrtom oziroma pogodbo o delitvi in prevzemu, ali glede
na delež kapitala (premoženja), ki ga prevzame posamezna prevzemna
oziroma nova družba, če z delitvenim načrtom oziroma pogodbo o
delitvi in prevzemom ni določeno drugače.
(3) V davčnem obračunu iz prvega odstavka tega člena se morajo
razkriti skrite rezerve v skladu z 38. členom ZDDPO-2.
(4) Prenosna družba po obračunskem dnevu razdelitve ne sestavi več
davčnega obračuna, če zakon ne določa drugače.
(5) Prevzemne oziroma nove družbe v prvi davčni obračun, ki sledi
obračunskem dnevu razdelitve, vključijo podatke o poslovanju
prenosne družbe za obdobje po obračunskem dnevu razdelitve za
področje poslovanja, ki se pripiše prevzetemu premoženju prevzemne
oziroma nove družbe skladno z delitvenim načrtom oziroma pogodbo o
delitvi in prevzemu. Vse davčne olajšave in druge pravice ter
obveznosti glede določanja davčne osnove in sestave davčnega
obračuna prenosne družbe po obračunskem dnevu razdelitve učinkujejo
za račun prevzemnih oziroma novih družb, ob upoštevanju pogojev, ki
veljajo za prenosno družbo. Obvezna priloga davčnega obračuna
prevzemnih oziroma novih družb je delitveni načrt oziroma pogodba o
delitvi in prevzemu.
364. člen
(davčni obračun v posebnih primerih razdelitev)
(1) Ne glede na 363. člen tega zakona, v primeru, ko je vpis
razdelitve v sodni register izveden po poteku treh mesecev po koncu
davčnega obdobja zavezanca, ki se razdeli, prenosna družba v skladu
z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži
tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi
obračunskemu dnevu razdelitve. Davčni obračun iz prejšnjega stavka
predloži na način in v rokih iz 358. člena tega zakona.
(2) V 30 dneh po vpisu razdelitve v sodni register, se davčni
obračuni prenosne in prevzemnih družb, sestavljeni po obračunskem
dnevu razdelitve, popravijo.
(3) Prevzemne in nove družbe davčnemu organu predložijo popravljene
davčne obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu razdelitve,
v katere vključijo tudi podatke o poslovanju prenosne družbe po
obračunskem dnevu razdelitve, na način iz petega odstavka 363.
člena tega zakona. Plačane zneske davka po popravljenih davčnih
obračunih prenosne družbe prevzemne oziroma nove družbe upoštevajo
kot že plačane akontacije davka.
365. člen
(davčni obračun pri oddelitvah z ustanovitvijo in oddelitvah s
prevzemom)
(1) Davčni zavezanec (prenosna družba), ki oddeli eno ali več
dejavnosti (deli premoženja) na obračunski dan oddelitve po zakonu
o gospodarskih družbah ne sestavi davčnega obračuna, razen če je
obračunski dan oddelitve enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja
prenosne družbe. Če je obračunski dan oddelitve enak zadnjemu dnevu
davčnega obdobja, davčni zavezanec sestavi in predloži le davčni
obračun po določbah 358. člena tega zakona.
(2) Prenosna družba v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu
dnevu oddelitve, ali je enak kot obračunski dan oddelitve, razkrije
skrite rezerve, ki se nanašajo na posamezni del premoženja, ki se
skladno z delitvenim načrtom oziroma pogodbo o delitvi in prevzemu,
prenaša na prevzemne oziroma nove družbe. Obvezna priloga tega
davčnega obračuna je delitveni načrt oziroma pogodba o delitvi in
prevzemu. Če delitveni načrt oziroma pogodba o delitvi in prevzemu
še ni podpisana, jo mora davčni zavezanec predložiti naknadno.
(3) Prenosna družba v prvi davčni obračun, ki sledi obračunskemu
dnevu oddelitve, ne vključi podatkov o poslovanju, ki se pripiše
posameznemu delu premoženja, ki se, skladno z delitvenim načrtom
oziroma pogodbo o delitvi in prevzemu, prenaša na prevzemne oziroma
nove družbe.
(4) Prevzemne oziroma nove družbe v prvi davčni obračun, ki sledi
obračunskem dnevu oddelitve, vključijo podatke o poslovanju
prenosne družbe za obdobje po obračunskem dnevu oddelitve za
področje poslovanja, ki se pripiše prevzetemu premoženju prevzemne
oziroma nove družbe, skladno z delitvenim načrtom oziroma pogodbo o
delitvi in prevzemu. Vse davčne olajšave in druge pravice ter
obveznosti glede določanja davčne osnove in sestave davčnega
obračuna prenosne družbe po obračunskem dnevu oddelitve učinkujejo
za račun prevzemnih oziroma novih družb ob upoštevanju pogojev, ki
veljajo za prenosno družbo. Obvezna priloga davčnega obračuna
prevzemnih oziroma novih družb je delitveni načrt oziroma pogodba o
delitvi in prevzemu.
366. člen
(davčni obračun v posebnih primerih oddelitev)
(1) Ne glede na 365. člen tega zakona, v primeru, ko je vpis
oddelitve v sodni register izveden po poteku treh mesecev po koncu
davčnega obdobja zavezanca, ki se deli, prenosna družba v skladu z
določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži tudi
davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi
obračunskemu dnevu oddelitve. Davčni obračun iz prejšnjega stavka
predloži v rokih iz 358. člena tega zakona.
(2) V 30 dneh po vpisu oddelitve v sodni register, se davčni
obračuni prenosne in prevzemnih družb, sestavljeni po obračunskem
dnevu oddelitve, popravijo.
(3) Prenosna družba davčnemu organu predloži popravljene davčne
obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu oddelitve, iz
katerih izključijo podatke o poslovanju, ki se pripišejo
posameznemu delu premoženja, ki se, skladno z delitvenim načrtom
oziroma pogodbo o delitvi in prevzemu, prenaša na prevzemne oziroma
nove družbe.
(4) Prevzemne in nove družbe davčnemu organu predložijo popravljene
davčne obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu oddelitve, v
katere vključijo tudi podatke o poslovanju prenosne družbe po
obračunskem dnevu oddelitve, na način iz petega odstavka 365. člena
tega zakona. Plačane zneske davka po popravljenih davčnih obračunih
prenosne družbe za preneseni del premoženja prevzemne oziroma nove
družbe upoštevajo kot že plačane akontacije davka.
367. člen
(davčni obračun pri postopku prisilne poravnave)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne
poravnave, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka
prisilne poravnave.
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena predloži davčni
zavezanec davčnemu organu v 20 dneh po dnevu začetka postopka
prisilne poravnave.
368. člen
(davčni obračun pri stečajnem postopku)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne stečajni postopek,
sestavi davčni obračun na dan pred začetkom stečajnega
postopka.
(2) Davčni obračun iz prejšnjega odstavka predloži davčni zavezanec
v stečajnem postopku davčnemu organu najpozneje v dveh mesecih od
dneva, ko se je začel stečajni postopek.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek davčni zavezanec, nad katerim se
stečajni postopek začne v prvem mesecu tekočega davčnega obdobja,
predloži davčni obračun za preteklo davčno obdobje in tekoče davčno
obdobje hkrati, najpozneje v dveh mesecih po poteku preteklega
davčnega obdobja.
(4) Davčni zavezanec v času stečajnega postopka predloži, skupaj z
davčnim obračunom za posamezno davčno obdobje, tudi poročila
upravitelja s prilogami. Če je upravitelj te podatke predložil
AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh
podatkov.
(5) Davčni zavezanec sestavi končni davčni obračun na dan pred
potrditvijo načrta končne razdelitve, davčnemu organu pa ga
predloži v 15 dneh od potrditve načrta. Če se stečajni postopek
konča brez razdelitve upnikom, davčni zavezanec sestavi davčni
obračun na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega
postopka brez razdelitve upnikom in ga davčnemu organu predloži v
15 dneh od sprejetja tega sklepa.
(6) Davčne obračune po tem členu mora za davčnega zavezanca
sestaviti in davčnemu organu predložiti upravitelj.
368.a člen
(davčni obračun pri postopku likvidacije)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek likvidacije,
sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka
likvidacije.
(2) Davčni obračun iz prejšnjega odstavka predloži davčni zavezanec
v likvidaciji davčnemu organu najpozneje v 20 dneh od dneva vpisa
začetka likvidacije v register.
(3) Če bi se rok za predložitev davčnega obračuna iz prejšnjega
odstavka iztekel pred potekom roka za predložitev obračuna za
davčno obdobje, ki se je končalo pred začetkom likvidacije, mora
davčni zavezanec oba davčna obračuna predložiti najpozneje v 20
dneh od začetka postopka likvidacije.
(4) Davčni zavezanec v času likvidacijskega postopka predloži
davčni obračun za posamezno davčno obdobje.
(5) Davčni zavezanec v likvidaciji sestavi končni davčni obračun na
dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja oziroma na dan
pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvidacije,
davčnemu organu pa ga predloži v 15 dneh od sprejetja sklepa.
(6) Če skupščina družbe med likvidacijskim postopkom odloči, da
družba deluje dalje, davčni zavezanec sestavi končni davčni obračun
na dan pred sprejetjem sklepa o nadaljevanju, davčnemu organu pa ga
predloži v 15 dneh od sprejetja sklepa.
(7) Davčni zavezanec v rokih iz prvega oziroma petega odstavka tega
člena sestavi in predloži tudi obračun davčnega odtegljaja, v
katerega vključi skrite rezerve po ZDDPO-2, ki so predmet za
obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. členom in 74. členom
ZDDPO-2.
(8) Davčne obračune po tem členu mora za davčnega zavezanca
sestaviti in davčnemu organu predložiti upravitelj.
369. člen
(davčni obračun pri postopku prenehanja davčnega zavezanca po
skrajšanem postopku)
(1) Davčni zavezanec sestavi davčni obračun na dan pred izbrisom
zavezanca iz ustreznega registra.
(2) Davčni zavezanec predloži davčni obračun iz prvega odstavka
tega člena davčnemu organu v 30 dneh od dneva izbrisa iz ustreznega
registra. Sestavni del davčnega obračuna so v tem primeru tudi
notarsko overjene izjave družbenikov oziroma delničarjev o prevzemu
obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
(3) Plačilo davka se opravi hkrati s predložitvijo davčnega
obračuna. Zahtevek za vračilo davka se predloži skupaj z davčnim
obračunom. V zahtevku mora davčni zavezanec navesti razmerje
oziroma deleže, na podlagi katerih davčni organ opravi vračilo
davka delničarjem oziroma družbenikom, v primeru, ko na dan vračila
davka predlagatelj davčnega obračuna nima več statusa davčnega
zavezanca. Če razmerje oziroma deleži niso navedeni, davčni organ
razdeli znesek vračila davka med vse delničarje oziroma družbenike
v enakih delih.
(4) V rokih iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec sestavi
in predloži tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi
skrite rezerve po ZDDPO-2, ki so predmet za obračun davčnega
odtegljaja v skladu s 70. členom in 74. členom ZDDPO-2.
(5) Davčni zavezanec mora za zavarovanje plačila davka po obračunu
iz prvega in četrtega odstavka tega člena predložiti ustrezno
bančno garancijo pri davčnem organu na dan pred sprejetjem sklepa o
prenehanju. Za ustrezno bančno garancijo se šteje bančna garancija
v višini, ki bo zagotovila plačilo davka po obračunu iz prvega in
četrtega odstavka tega člena. Način predložitve bančne garancije iz
tega člena, kriterije za določitev njene višine in način sprostitve
oziroma unovčitve določi minister, pristojen za finance.
370. člen
(plačevanje davka)
(1) Davek se plača na podlagi davčnega obračuna od davčne osnove,
ki se ugotavlja za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma
poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta.
(2) Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in
izračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega
obračuna, razen če ta zakon določa drugače. Davčni organ vrne
preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega
obračuna.
371. člen
(akontiranje davka po davčnem obračunu)
(1) Davčni zavezanec med davčnim obdobjem plačuje akontacijo
davka.
(2) Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih.
Akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek akontacije
presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek
akontacije ne presega 400 eurov.
(3) Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na
katerega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po
dospelosti.
(4) Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od
davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po
stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje. Pri zavezancih, ki
imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, je stopnja iz
tega odstavka stopnja za leto, ko se predhodno davčno obdobje
zaključi, in stopnja za leto, ko se naslednje davčno obdobje začne,
navedeni stopnji pa se uporabita sorazmerno glede na število
mesecev poslovanja v posameznem koledarskem letu.
(5) Razliko v višini akontacije, ki nastane zaradi spremembe davčne
osnove na podlagi novega davčnega obračuna, mora zavezanec za že
dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku
akontacije.
(6) Če je višina akontacij na podlagi novega davčnega obračuna
manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije
vrnejo.
(7) Davčni zavezanec, ki prične poslovati, sam izračuna akontacijo
davka, ki je enaka znesku davka, izračunanega glede na višino
predvidene davčne osnove davčnega obdobja, za katerega se plačuje
akontacija. Obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije
ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh po vpisu v
primarni register oziroma uradno evidenco organa. Izračun pripravi
na obrazcu davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb z
izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz
višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije. Obrazloženi
izračun predloži davčni zavezanec ne glede na to, ali je izračunal
dobiček ali izgubo.
(8) Davčni zavezanec (nova družba), ustanovljen s prenosom podjetja
oziroma dela podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, ki
predlaga davčni obračun v skladu z 297.a ali 297.b členom tega
zakona, sam izračuna akontacijo davka, izhajajoč iz zadnjega
obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične
osebe, ki opravlja dejavnosti, in je prenesla podjetje oziroma del
podjetja na davčnega zavezanca, ob upoštevanju obsega prenosa in
uveljavljanja ugodnosti pri prenehanju opravljanja dejavnosti
fizične osebe. Obrazložen izračun davčne osnove, višino akontacije
ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh po vpisu v
primarni register oziroma uradno evidenco organa. Izračun pripravi
na obrazcu davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb z
izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz
višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije. Obrazložen
izračun predloži davčni zavezanec ne glede na to, ali je izračunal
dobiček ali izgubo.
(9) Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno
obdobje se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje,
lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije.
Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo
obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno
obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto
ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove.
(10) O zahtevi iz devetega odstavka tega člena odloči davčni organ
v 15 dneh. Obroki akontacije, ki dospejo v plačilo po odločitvi
davčnega organa in se razlikujejo od obrokov akontacije, ki jih je
zavezanec plačeval do odločitve davčnega organa, se spremenijo. Ne
glede na zadnji stavek, se v primeru, če je višina akontacije po
odločitvi davčnega organa nižja, preplačila že plačanih obrokov
akontacije, ki dospejo v plačilo po 30. dnevu od vložitve zahteve
iz devetega odstavka tega člena, vrnejo.
(11) Če davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi, da višina
akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega
obdobja, z odločbo določi novo višino akontacije.
(12) Obveznost davčnega zavezanca za plačilo davka po davčnem
obračunu se zmanjša za plačani znesek davka, ki je bil odtegnjen od
posameznega dohodka v skladu z zakonom o obdavčenju.
372. člen
(obvestilo o spremembi davčnega obdobja)
(1) Davčni zavezanec mora davčni organ obvestiti o nameravani
spremembi davčnega obdobja z vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu
organu vsaj 45 dni pred dnem, s katerim se bo začelo novo davčno
obdobje.
(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki na novo
začne z opravljanjem dejavnosti, o tem, da se bo davčno obdobje
razlikovalo od koledarskega leta, pisno obvesti davčni organ v
osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco
organa.
(3) Davčni organ, na podlagi obvestila iz prvega in drugega
odstavka tega člena, v davčnem registru označi pri davčnem
zavezancu, ki je vložil vlogo iz prvega in drugega odstavka tega
člena, spremenjeno davčno obdobje oziroma začetno davčno obdobje,
ki se razlikuje od koledarskega leta, ter datum začetka tega
obdobja, in o tem obvesti davčnega zavezanca najpozneje v 15 dneh
od dneva prejema vloge.
373. člen
(davčni odtegljaj)
Plačnik, oziroma oseba, ki se v skladu z 58. členom tega zakona
šteje za plačnika davka, je dolžan za davčnega zavezanca
izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od dohodkov, od
katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb, davek izračuna, odtegne in plača.
374. člen
(predložitev obračuna davčnega odtegljaja in plačilo davčnega
odtegljaja)
(1) Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti ob
obračunu dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila
dohodka.
(2) Plačnik davka mora predložiti davčni obračun davčnih
odtegljajev davčnemu organu najpozneje v roku iz prejšnjega
odstavka.
(3) V roku iz prejšnjega odstavka tega člena mora plačnik davka
predložiti podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, o
odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki
vplivajo na višino davčnega odtegljaja tudi davčnemu zavezancu.
375. člen
(postopek v zvezi z obdavčenjem, ki velja za matične družbe in
odvisne družbe iz različnih držav članic EU)
(1) Plačnik davka, če se davek od plačil dividend in dohodkov,
podobnih dividendam, ne odtegne po 71. členu ZDDPO-2, mora davčnemu
organu v 15 dneh, za vsako izplačilo posebej, če davka ni odtegnil,
predložiti:
1. dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času
izplačila;
2. dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 3.a in 3.c točke prvega
odstavka 71. člena ZDDPO-2 v času izplačila;
3. dokazilo o minimalni neposredni udeležbi po 1. točki prvega
odstavka 71. člena ZDDPO-2 in obdobju (trajanju) udeležbe iz 2.
točke prvega odstavka 71. člena ZDDPO-2 v času izplačila.
(2) Bančna garancija iz 71. člena ZDDPO-2 se izroči ob izplačilu
dividende.
(3) Davčni organ lahko predloženo garancijo zavrne, če le-ta ni
ustrezna. Bančna garancija ni ustrezna, če nima lastnosti iz
četrtega odstavka 71. člena ZDDPO-2.
(4) Če davčni organ ugotovi, da predložena garancija ni ustrezna, s
sklepom zahteva, da plačnik davka lahko prvotno garancijo v treh
dneh nadomesti z novo.
(5) V primeru neizpolnitve pogoja iz 2. točke prvega odstavka 71.
člena ZDDPO-2 se veljavnost garancije podaljša za 60 dni. To
podaljšanje veljavnosti mora biti navedeno v garanciji.
(6) Če se pogoj ne izpolni, plačnik davka lahko v osmih dneh davek
plača. Če zavezanec davka ne plača, davčni organ garancijo unovči
nemudoma.
376. člen
(vračilo plačanega davka)
Če je bil davek odtegnjen, pa se je pogoj iz 2. točke prvega
odstavka 71. člena ZDDPO-2 naknadno izpolnil oziroma je bil
izpolnjen že ob izplačilu, je plačnik davka upravičen do vračila
davka. O vložitvi zahtevka za vračilo in vračilu davka mora plačnik
davka nemudoma pisno obvestiti prejemnika dividend.
376.a člen
(postopek v zvezi z izvzemom dividend in dohodkov, ki so podobni
dividendam, ter izvzemom dobičkov iz odsvojitve lastniških
deležev)
(1) Davčni zavezanec, ki je izvzel dividende in dohodke, podobne
dividendam, iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO-2, mora
zagotavljati in na zahtevo davčnega organa predložiti:
– dokazilo o rezidentstvu za davčne namene izplačevalca, ki je
rezident države članice EU, ki ni Republika Slovenija, ter dokazilo
o zavezanosti za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne
družbe iz različnih držav članic EU, ali
– dokazilo o rezidentstvu za davčne namene izplačevalca, ki je
rezident države, ki ni članica EU, oziroma potrdilo davčnih oblasti
države, v kateri se nahaja poslovna enota, o obstoju te poslovne
enote v času izplačila ter dokazilo o zavezanosti za davek od
dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom po ZDDPO-2.
(2) Davčni zavezanec, ki je izvzel dobičke iz odsvojitve lastniških
deležev iz davčne osnove po 25. členu ZDDPO-2, mora zagotavljati in
na zahtevo davčnega organa predložiti dokazilo o minimalni
neposredni udeležbi, obdobju (trajanju) udeležbe po prvem odstavku
25. člena ZDDPO-2 v času izplačila ter dokazilo o pogoju po prvem
odstavku 25. člena ZDDPO-2 glede zaposlenosti.
377. člen
(postopek v zvezi z obdavčenjem, ki velja v zvezi s plačili
obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi
družbami iz različnih držav članic EU)
(1) Vlogo iz desetega odstavka 72. člena ZDDPO-2 vloži plačnik
davka pri davčnem organu.
(2) Vloga iz desetega odstavka 72 člena ZDDPO-2 mora vsebovati:
– dokazilo o rezidentstvu družbe prejemnice za davčne namene
oziroma potrdilo davčnih oblasti države članice EU, v kateri je
družba prejemnica rezident za davčne namene, ali v kateri se
poslovna enota nahaja, o obstoju poslovne enote;
– dokazilo o upravičenem lastništvu družbe prejemnice po četrtem
odstavku 72. člena ZDDPO-2 ali o izpolnjevanju pogojev po petem
odstavku 72. člena ZDDPO-2, ko gre za poslovno enoto;
– dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4.c točke prvega odstavka 72.
člena ZDDPO-2;
– dokazilo o minimalni neposredni udeležbi po 2. točki prvega
odstavka 72. člena ZDDPO-2 in obdobju udeležbe iz 3. točke prvega
odstavka 72. člena ZDDPO-2;
– v primeru, ko se ali bi se lahko uporabil drugi odstavek 72.
člena ZDDPO-2, dokazilo o specifikaciji zneska iz istega odstavka
in uporabljeni metodi za določitev te specifikacije;
– pravno podlago za izplačilo (pogodbo).
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vloži za vsako
izplačilo, ki temelji na drugi pogodbeni podlagi, posebej.
Veljavnost dokazil, ki jih vsebuje vloga, je 12 mesecev od njihove
izdaje.
(4) Davčni organ mora izdati dovoljenje iz desetega odstavka 72.
člena ZDDPO-2 najpozneje tri mesece od vložitve vloge. Dovoljenje
velja eno leto od izdaje.
(5) Davčni organ zavrne izdajo dovoljenja, če niso izpolnjeni
pogoji iz prvega do devetega odstavka 72. člena ZDDPO-2.
(6) Če niso več izpolnjeni pogoji, da se davek ne odtegne, mora
družba ali poslovna enota prejemnica nemudoma obvestiti družbo ali
poslovno enoto plačnico. Obvestiti mora tudi davčni organ države
družbe ali poslovne enote plačnice.
(7) Če je bil davek odtegnjen, pa so bili izpolnjeni pogoji, da se
ne odtegne, se lahko pri davčnem organu uveljavlja vračilo
odtegnjenega davka. Davčni organ lahko zahteva dokazila iz drugega
odstavka tega člena.
(8) Davčni organ odloči o vračilu preveč odtegnjenega davka v treh
mesecih od prejema vloge za vračilo odtegnjenega davka in
zahtevanih dokazil. Davčni organ vrne preveč odtegnjeni davek v 30
dneh od izdaje odločbe o vračilu davka. Če se zahtevani davek ne
vrne v tem obdobju, je prejemnik, družba ali poslovna enota,
upravičena od poteka tega obdobja naprej do zamudnih obresti po
stopnji iz 96. člena tega zakona.
378. člen
(uporaba določb)
375., 376. in 377. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi,
če se davek ne odtegne v skladu z 9. členom Sporazuma med Evropsko
unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o
finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na
mednarodni ravni (UL L št. 385 z dne 29. 12. 2004, str. 30),
spremenjen s Protokolom o spremembi k Sporazumu med Evropsko
skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih
tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od
prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 333 z dne 19. 12.
2015, str. 16, v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Smiselna uporaba
pomeni upoštevanje pogojev iz Sporazuma, vključno z oblikami
družb.
379. člen
(postopek pri obdavčitvi pri prenosu premoženja)
(1) Priglasitev iz 43. člena ZDDPO-2 davčni zavezanec opravi za
posamično transakcijo.
(2) Priglasitev iz prejšnjega odstavka opravi prenosna družba ali
prevzemna družba, ki je rezident Republike Slovenije, če sta obe
rezidenta Republike Slovenije, pa prenosna družba, če nobena ni
rezident Republike Slovenije, pa družba prejemnica, pred
predvidenim datumom transakcije iz 39. člena ZDDPO-2.
(3) Davčni zavezanec mora ob priglasitvi predložiti davčnemu organu
naslednje:
– dokazila, da se prenosna družba oziroma družba prejemnica štejeta
za rezidenta države članice EU, ki ni Republika Slovenija, po
drugem odstavku 41. člena ZDDPO-2, če katera od njiju ali obe nista
rezidenta Republike Slovenije;
– opis premoženja (obrat), ki se prenaša, zadnjo bilanco stanja
prenosne družbe z navedbo sredstev in obveznosti, ki pripadajo
prenesenemu obratu oziroma obratom, ter navedbo dejstev, ki
dokazujejo, da s poslovno organizacijskega vidika obrat oziroma
obrati, ki se prenašajo, predstavljajo neodvisno poslovanje;
– zneske rezerv in rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba
v zadnji bilanci stanja in se pripišejo prenesenemu oziroma
prenesenim obratom;
– zneske davčnih izgub prenosne družbe, ki se pripišejo prenesenemu
obratu oziroma obratom, in davčne oprostitve in pogoje v zvezi z
njimi, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil
izvršen;
– navedbo družbe prejemnice, ki je rezident Republike Slovenije, če
je tudi prenosna družba rezident Republike Slovenije, ali gre za
prenos obrata v Republiki Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni
Republika Slovenija, z navedbo te države;
– izjavo družbe prejemnice, da bodo po prenosu prenesena sredstva,
obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadale poslovni enoti
družbe prejemnice v Republiki Sloveniji ali družbi prejemnici, ki
je rezident Republike Slovenije, vendar ne njeni poslovni enoti
izven Republike Slovenije;
– tržno ceno vrednostnih papirjev družbe prejemnice na dan pred
priglasitvijo iz drugega odstavka tega člena;
– podroben opis in navedba davčnih, poslovnih in finančnih razlogov
za izvedbo transakcije;
– izračun ocenjenih zneskov davčnih, poslovnih in finančnih
posledic transakcije;
– izjavo prenosne družbe ali družbe prejemnice, ki v skladu z
drugim odstavkom tega člena ni navedena kot družba, ki opravi
priglasitev za izdajo dovoljenja, da se strinja s
priglasitvijo;
– druge dokumente in podatke, ki so pomembni za odločitev o
stvari.
(4) Če vlagatelj še ne razpolaga z dokumentacijo, ki jo mora
vsebovati priglasitev, v trenutku vložitve priglasitve, jo predloži
naknadno ter o tem ob priglasitvi v priglasitev poda izjavo.
Dokumentacijo mora predložiti nemudoma, ko z njo razpolaga.
(5) Davčni organ lahko v 90 dneh za velike družbe oziroma v 45 dneh
za mikro, male in srednje družbe izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti
po ZDDPO-2. Odločba glasi in se vroči prenosni družbi in družbi
prejemnici.
(6) Če davčni organ ne izda odločbe o zavrnitvi ugodnosti po
ZDDPO-2, je možna obnova postopka.
(7) Davčni organ izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti po ZDDPO-2, če
niso izpolnjeni pogoji iz ZDDPO-2, ali če ugotovi, da je bil glavni
namen ali eden glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka
oziroma izogibanje davčnim obveznostim, zlasti kadar za transakcijo
ni utemeljenih poslovnih razlogov, kot so reorganizacija ali
racionalizacija dejavnosti prenosne oziroma prevzemne družbe, ali
drugi utemeljeni poslovni ali finančni razlogi.
(8) Prenosna družba oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka
tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, in ki vloži
vlogo, mora davčnemu organu predložiti dokumentacijo, ki dokazuje
izpolnjevanje pogojev, vrednotenje in prevzem pravic in obveznosti
po 39. do 43. členu ZDDPO-2, s katero razpolaga prenosna družba
oziroma prevzemna družba, ki ni rezident ali nerezident po ZDDPO-2
in ni ustanovljena v Republiki Sloveniji.
(9) Prenosna družba oziroma prevzemna družba morata hraniti
dokumentacijo, ki je povezana s transakcijo, še deset let od konca
koledarskega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.
(10) Če po izvedbi transakcije nastopijo kakršne koli spremembe v
zvezi s transakcijo, morata prenosna družba oziroma prevzemna
družba o nastalih spremembah nemudoma pisno obvestiti davčni
organ.
380. člen
(postopek pri obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih
deležev)
(1) Priglasitev iz 47. člena ZDDPO-2 se opravi za posamično
transakcijo.
(2) Priglasitev iz prejšnjega odstavka za družbenike prevzete
družbe opravi prevzeta družba pred predvidenim datumom transakcije
iz 44. člena ZDDPO-2.
(3) Davčni zavezanec mora ob priglasitvi predložiti davčnemu organu
naslednje:
– navedbo prevzemne družbe in vseh družbenikov prevzete družbe in
družbe prevzemnice;
– dokazila o rezidentstvu prevzemne družbe in prevzete družbe,
dokazila o rezidentstvu družbenikov prevzete družbe in prevzemne
družbe, ki zamenjajo kapitalske deleže in dokazilo o lastništvu
vrednostnih papirjev družbenika, ki ni rezident Republike
Slovenije, v skladu s 46. členom ZDDPO-2;
– tržno in knjigovodsko vrednost vrednostnih papirjev prevzete
družbe in prevzemne družbe na dan pred oddajo priglasitve;
– ocenjene zneske plačila v denarju, ki bo opravljeno posameznim
družbenikom namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev;
– dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti skupaj s predlogom za
vpis transakcije v sodni register po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, oziroma primerljiv register države članice EU;
– izjavo o predvideni udeležbi prevzemne družbe v prevzeti družbi
po zamenjavi kapitalskih deležev;
– izjavo prevzemne družbe ali prevzete družbe, ki v skladu z drugim
odstavkom tega člena ni navedena kot družba, ki opravi priglasitev,
da se strinja s priglasitvijo;
– druge dokumente in podatke, ki so pomembni za odločitev o
stvari.
(4) Če vlagatelj še ne razpolaga z dokumentacijo, ki jo mora
vsebovati vloga, v trenutku vložitve priglasitve, jo predloži
naknadno ter o tem ob predložitvi priglasitve v priglasitvi poda
izjavo. Dokumentacijo mora predložiti nemudoma, ko z njo
razpolaga.
(5) Davčni organ lahko v 90 dneh za velike družbe oziroma 45 dneh
za mikro, male in srednje družbe izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti
po ZDDPO-2. Odločba glasi na in se vroči prevzeti družbi, v njem pa
so navedeni družbeniki prevzete družbe. Prevzeta družba mora o
odločbi o zavrnitvi ugodnosti nemudoma obvestiti družbenike
prevzete družbe.
(6) Če davčni organ ne izda odločbe o zavrnitvi ugodnosti po
ZDDPO-2, je možna obnova postopka.
(7) Davčni organ izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti po ZDDPO-2, če
niso izpolnjeni pogoji iz ZDDPO-2, ali če ugotovi, da je bil glavni
namen ali eden glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka
oziroma izogibanje davčnim obveznostim, zlasti kadar za transakcijo
ni utemeljenih poslovnih razlogov, kot so reorganizacija ali
racionalizacija dejavnosti prenosne oziroma prevzemne družbe, ali
drugi utemeljeni poslovni ali finančni razlogi.
(8) Prevzeta družba in prevzemna družba morata davčnemu organu
predlagati dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev.
Dokumentacijo, ki je povezana z transakcijo, morata hraniti še
deset let od konca koledarskega leta, v katerem je bila transakcija
opravljena.
(9) Če po priglasitvi transakcije nastopijo kakršnekoli spremembe v
zvezi s transakcijo, morata prevzeta družba oziroma prevzemna
družba o nastalih spremembah nemudoma pisno obvestiti davčni
organ.
(10) Prevzeta družba in prevzemna družba morata davčnemu organu v
vsakem primeru poročati o trajanju prevzema in datumu izvršitve
prevzema ter borzi, preko katere je bil prevzem opravljen.
381. člen
(postopek pri obdavčitvi pri združitvah in delitvah)
(1) Priglasitev iz 53. člena ZDDPO-2 davčni zavezanec opravi za
posamično transakcijo.
(2) Priglasitev iz prejšnjega odstavka opravi prenosna družba ali
prevzemna družba, ki je rezident Republike Slovenije, če sta obe
rezidenta Republike Slovenije, pa prenosna družba, če nobena ni
rezident Republike Slovenije, pa prevzemna družba, pred predvidenim
datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2.
(3) Davčni zavezanec mora ob priglasitvi predložiti davčnemu organu
naslednje:
– navedbo družb, ki se združujejo oziroma delijo;
– dokazila, da se prenosna družba oziroma prevzemna družba štejeta
za rezidenta države članice EU, ki ni Republika Slovenija, po 50.
členu ZDDPO-2, če katera od njiju ali obe nista rezidenta Republike
Slovenije;
– dokazila o rezidentstvu družbenikov prenosne družbe, ki bodo pri
združitvi ali delitvi zamenjali vrednostne papirje v prenosni
družbi za vrednostne papirje v družbi prejemnici, in dokazilo o
lastništvu vrednostnih papirjev v skladu s tretjim odstavkom 49.
člena ZDDPO-2;
– bilanco stanja prenosne družbe oziroma prenosnih družb, če jih je
več, na obračunski dan združitve oziroma delitve, opis premoženja
(obrat), ki se prenaša ter navedbo dejstev, ki dokazujejo, da s
poslovno organizacijskega vidika obrat oziroma obrati, ki se
prenašajo, predstavljajo neodvisno poslovanje;
– zneske rezerv in rezervacij, v bilanci stanja na obračunski dan
združitve ali delitve, zneske davčnih izgub prenosne družbe, davčne
oprostitve in pogoje v zvezi z njimi, ki bi veljali za prenosno
družbo, če prenos ne bi bil izvršen, navedba udeležbe, če jo ima,
prevzemna družba v prenosni družbi;
– navedbo, če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta
Republike Slovenije, ali se obrat oziroma obrati prenosne družbe
nahaja v Republiki Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni
Republika Slovenija, z navedbo te države;
– izjavo prevzemne družbe, da po združitvi ali delitvi prenesena
sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in davčne izgube ne bodo
pripadale poslovni enoti prevzemne družbe izven Republike
Slovenije, oziroma, da bodo po združitvi ali delitvi prenesena
sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadale
poslovni enoti prevzemne družbe v Republiki Sloveniji;
– ocenjene zneske plačila v denarju, ki bo opravljen posameznim
družbenikom ob odsvojitvi vrednostnih papirjev;
– tržno in knjigovodsko vrednost vrednostnih papirjev prevzemne
družbe na dan pred priglasitvijo iz drugega odstavka tega
člena;
– podroben opis in navedba davčnih, poslovnih in finančnih razlogov
za izvedbo transakcije;
– izračun ocenjenih zneskov davčnih, poslovnih in finančnih
posledic transakcije;
– izjavo prenosne družbe ali prevzemne družbe, ki v skladu z drugim
odstavkom tega člena ni navedena kot družba, ki opravi priglasitev,
da se strinja s priglasitvijo in
– druge dokumente in podatke, ki so pomembni za odločitev o
stvari.
(4) Če vlagatelj še ne razpolaga z dokumentacijo, ki jo mora
vsebovati priglasitev, v trenutku vložitve priglasitve, jo predloži
naknadno ter o tem ob predložitvi priglasitve v priglasitvi poda
izjavo. Dokumentacijo mora predložiti nemudoma, ko z njo
razpolaga.
(5) Davčni organ lahko v 90 dneh za velike družbe oziroma 45 dneh
za mikro, male in srednje družbe izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti
po ZDDPO-2. Odločba glasi in se vroči prenosni družbi in prevzemni
družbi. Odločba vsebuje navedbo vseh družbenikov iz tretjega
odstavka 49. člena ZDDPO-2.
(6) Če davčni organ ne izda odločbe o zavrnitvi ugodnosti po
ZDDPO-2, je možna obnova postopka.
(7) Davčni organ izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti po ZDDPO-2, če
niso izpolnjeni pogoji iz ZDDPO-2, ali če ugotovi, da je bil glavni
namen ali eden glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka
oziroma izogibanje davčnim obveznostim, zlasti kadar za transakcijo
ni utemeljenih poslovnih razlogov, kot so reorganizacija ali
racionalizacija dejavnosti prenosne oziroma prevzemne družbe, ali
drugi utemeljeni poslovni ali finančni razlogi.
(8) Prenosna družba oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka
tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora davčnemu
organu predložiti dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev,
vrednotenje in prevzem pravic in obveznosti, s katero razpolaga
prenosna družba oziroma družba prejemnica, ki ni rezident po
ZDDPO-2.
(9) Prenosna družba, prevzemna družba in družbenik morajo hraniti
dokumentacijo, ki je povezana s transakcijo, še deset let od konca
koledarskega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.
(10) Če po izvedbi transakcije nastopijo kakršne koli spremembe v
zvezi s transakcijo, morata prenosna družba oziroma prevzemna
družba o nastalih spremembah nemudoma pisno obvestiti davčni
organ.
382. člen
(podatki v zvezi s transfernimi cenami in cenami med povezanimi
osebami rezidenti)
(1) Davčni zavezanec mora zagotavljati naslednjo dokumentacijo o
povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o
določitvi primerljivih tržnih cen:
1. splošno dokumentacijo (masterfile), ki je lahko enotna za
skupino povezanih oseb kot celoto, in mora vsebovati najmanj:
– opis davčnega zavezanca, organizacijske strukture na svetovni
ravni in vrste povezanosti (kot kapitalska, pogodbena, osebna),
njegovega sistema določanja transfernih cen, splošnega opisa
poslovanja in poslovnih strategij, splošnih ekonomskih in drugih
dejavnikov, konkurenčnega okolja.
2. posebno dokumentacijo (country-specific documentation), ki mora
vsebovati najmanj:
– podatke v zvezi s transakcijami s povezanimi osebami (opis,
vrsta, tip, vrednost, roki in pogoji),
– podatke o izvedbi analize primerljivosti transakcij o:
– lastnostih sredstev in storitev,
– izvedeni funkcijski analizi (opravljene naloge glede na vložena
sredstva oziroma storitve in prevzeta tveganja),
– pogodbenih pogojih,
– ekonomskih in drugih razmerah, ki vplivajo na transakcije,
– poslovnih strategijah,
– drugih vplivih, pomembnih za izvedbo transakcije,
– podatke o uporabi metode oziroma metod za določitev transfernih
cen in njihove določitve v skladu s primerljivimi tržnimi
cenami,
– drugo dokumentacijo, ki dokazuje skladnost transfernih cen s
primerljivimi tržnimi cenami.
(2) Davčni zavezanec dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena
zagotavlja tekoče, vendar najpozneje do predložitve davčnega
obračuna, po posamezni transakciji. Če se transakcije bistveno ne
razlikujejo, lahko davčni zavezanec zagotavlja dokumentacijo tudi
za dve ali več transakcij s tem, da mora opraviti prilagoditve, za
razlike med njimi, če obstajajo.
(3) Minister, pristojen za finance, določi, katere podatke iz
dokumentacije iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec
predlagati ob predložitvi davčnega obračuna, pri tem pa upošteva,
da gre za poročanje za davčno obdobje, da gre za davčne zavezance
različnih velikosti, in da davčni zavezanci dokumentacijo o
posameznih transakcijah zagotavljajo v skladu s prvim in drugim
odstavkom tega člena in so jo dolžni dajati na razpolago davčnemu
organu v skladu s petim odstavkom tega člena, če ta to zahteva.
(4) Davčni zavezanec lahko vodi dokumentacijo iz prvega odstavka
tega člena v elektronski obliki.
(5) Davčni zavezanec mora v času davčnega inšpekcijskega nadzora na
zahtevo davčnega organa temu dati na razpolago dokumentacijo iz
tega člena. Davčni zavezanec da dokumentacijo na razpolago
praviloma nemudoma. Če davčni zavezanec ne more dati dokumentacije
na razpolago takoj, mu davčni organ določi rok, v katerem mora to
storiti. Določen rok je lahko najmanj 30 in največ 90 dni, glede na
obseg in zahtevnost podatkov.
(6) Davčni zavezanec mora dokumentacijo iz tega člena hraniti še
deset let po zaključku leta, na katerega se nanaša.
(7) Splošno dokumentacijo iz 1. točke prvega odstavka tega člena
mora davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa prevesti, če ni
pripravljen v slovenskem jeziku, v roku, ki mu ga določi davčni
organ, vendar ne prej kot v 60 dneh. Prevedenega pa lahko davčni
zavezanec predloži tudi pred določenim rokom.
382.a člen
(obračunavanje in plačevanje davka za zavezance, ki ugotavljajo
davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov)
(1) Ta člen določa postopek za obračunavanje in plačevanje davka za
zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
(2) Za vsa vprašanja postopka, ki niso urejena v tem členu, se
smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona.
(3) Zavezanec iz 67.b člena ZDDPO-2 priglasi ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov najpozneje do 31. marca
davčnega obdobja, za katero priglaša ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za
predložitev davčnega obračuna za predhodno obdobje davčnemu organu
v davčnem obračunu za predhodno obdobje. Sestavni del priglasitve
je izjava zavezanca, da za davčno obdobje uveljavlja ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o
izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja obdavčitev
dohodkov pravnih oseb.
(4) Zavezanec iz 67.č člena ZDDPO-2 opravi priglasitev za prvo
davčno obdobje hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni
register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa
v uradno evidenco organa. Sestavni del priglasitve je izjava
zavezanca, da za to davčno obdobje uveljavlja ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o
izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja obdavčitev
dohodkov pravnih oseb.
(5) Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v tretjem in četrtem
odstavku tega člena, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper
sklep ne zadrži izvršitve.
(6) Šteje
se, da je zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno
obdobje z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca tega
obdobja oziroma do roka za predložitev davčnega obračuna za
predhodno obdobje v davčnem obračunu za predhodno obdobje ne
obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov. Priglasitev prenehanja
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,
predloženo po roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni
organ s sklepom zavrže.
383. člen
(uveljavljanje odbitka tujega davka)
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek iz
62. člena ZDDPO-2 v davčnem obračunu. Kadar davčni zavezanec v
obračunu davka uveljavlja odbitek tujega davka, vsebuje davčni
obračun tudi dokazila iz prvega odstavka 64. člena ZDDPO-2.
(2) Dokazila iz prvega odstavka tega člena o znesku davka, ki je
bil plačan, so dokazila, izdana s strani davčnega organa tuje
države, v kateri je bil tuj davek plačan, ali drug dokument, ki
nedvoumno dokazuje obseg in način izpolnitve davčne obveznosti
izven Republike Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni zavezanec
zahteva vračilo davka, če v davčnem obračunu ni uveljavljal odbitka
iz 62. člena ZDDPO-2 za dohodke, vključene v davčno osnovo, vendar
največ v višini odbitka, izračunanega za obdobje, v katerem je bil
dohodek vključen v davčno osnovo, razen po 66. in 67. členu
ZDDPO-2.
383.a člen
(uveljavljanje neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega davka
v skladu s 70. členom ZDDPO-2)
(1) Plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim ali petim
odstavkom 70. člena ZDDPO-2, če mu nerezident iz tretjega ali
petega odstavka 70. člena ZDDPO-2 izroči izjavo, da izpolnjuje
pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2. K izjavi
mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne
namene v času izplačila. Nerezident lahko v primerih, ko plačnik
davka izplačuje dohodek v rednih časovnih presledkih, predloži
izjavo iz prejšnjega stavka za časovno obdobje enega leta.
(2) Plačnik davka mora izjavo in dokazila iz prejšnjega odstavka
hraniti deset let in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu.
(3) Zahtevek za vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom 70.
člena ZDDPO-2 vloži pri davčnem organu v roku petih let od plačila
davka plačnik davka in k vlogi priloži ustrezno izjavo in potrdilo
o rezidentstvu iz prvega odstavka tega člena.
(4) Vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom 70. člena ZDDPO-2 se
opravi plačniku davka. Vračilo davka se opravi največ do zneska
davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z
mednarodno pogodbo. Če nerezident iz tretjega in petega odstavka
70. člena ZDDPO-2 davka ne more uveljavljati v celoti v državi
rezidentstva, ker v državi rezidenstva velja metoda odbitka od
davka, ki tega ne omogoča, se vračilo opravi le za del zneska, ki
ga ne more uveljavljati v državi rezidentstva.
(5) O vložitvi zahtevka za vračilo in vračilu davka mora plačnik
davka takoj obvestiti prejemnika dohodka.
III.a poglavje
Davčni odtegljaj od dohodkov iz nematerializiranih finančnih
instrumentov
383.b člen
(vsebina tega poglavja)
(1) To poglavje zakona se nanaša na izračunavanje, odtegovanje in
plačevanje davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih
finančnih instrumentov, prejetih za tuj račun.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 383.c člen in 383.d člen tega
zakona uporabljata tudi za dohodke iz materializiranih finančnih
instrumentov.
383.c člen
(davčni odtegljaj od dohodkov iz nematerializiranih finančnih
instrumentov)
(1) Če plačnik davka, določen v skladu z 58. členom tega zakona,
izplača dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov osebi,
ki ga prejme za tuj račun, ne glede na druge določbe tega zakona in
zakona o obdavčenju, izračuna in odtegne davčni odtegljaj brez
upoštevanja določb, ki imajo za posledico nižjo davčno obveznost iz
naslova davčnega odtegljaja, če niso za vse upravičence do dohodka
po vseh zakonih o obdavčenju in mednarodnih pogodbah enaka.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka plačnik davka, ne glede na
druge določbe tega zakona, davčni odtegljaj obračuna, odtegne in
plača po stopnji, določeni po tistem zakonu o obdavčenju, ki določa
višjo stopnjo davčnega odtegljaja od izplačanega dohodka.
(3) Šteje se, da oseba iz prvega odstavka tega člena prejema
dohodek za tuj račun, kadar je izpolnjen kateri od naslednjih
pogojev:
1. oseba opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje
dohodka za tuj račun oziroma je za osebo znano, da nastopa, četudi
občasno, kot oseba, ki prejema dohodek za tuj račun;
2. naslov za plačilo dohodka je drugačen od registriranega naslova
osebe iz prvega odstavka tega člena; razen če oseba iz prvega
odstavka tega člena plačniku davka pred izplačilom predloži izjavo
o tem, da pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov, na
podlagi katerih je dohodek izplačan, izvršuje zase in ne za tuj
račun. Če oseba iz prvega odstavka tega člena pravice iz
nematerializiranih finančnih instrumentov izvršuje deloma zase in
deloma za tuj račun, se davčni odtegljaj po prvem in drugem
odstavku tega člena izračuna, odtegne in plača od dohodkov, ki jih
prejme za tuj račun. V tem primeru mora oseba iz prvega odstavka
tega člena v izjavi navesti količino finančnih instrumentov, iz
katerih pravice izvršuje zase in količino finančnih instrumentov,
iz katerih pravice izvršuje za tuj račun.
(4) Izjave iz tretjega odstavka tega člena mora prejemnik izjav
hraniti najmanj deset let po poteku leta, v katerem je bil izplačan
dohodek, na katerega se izjava nanaša.
383.d člen
(vračilo davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih
finančnih instrumentov)
(1) Oseba, za katere račun se izvršujejo pravice iz
nematerializiranih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu:
upravičeni imetnik nematerializiranih finančnih instrumentov), ki
je prejela dohodek, od katerega je plačnik davka v skladu s 383.c
členom tega zakona odtegnil previsok davčni odtegljaj glede na
davčno obveznost upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih
instrumentov, določeno po zakonu o obdavčenju in tem zakonu, lahko
zahteva vračilo preveč odtegnjenega in plačanega davka s pisnim
zahtevkom, ki ga vloži pri davčnem organu. Sestavni del zahtevka so
ustrezna dokazila glede davčne obveznosti po zakonu o obdavčenju in
tem zakonu, zlasti o identiteti upravičenega imetnika
nematerializiranih finančnih instrumentov, o prejemu dohodka, o
osnovi za plačilo davčnega odtegljaja in o plačanem davčnem
odtegljaju.
(2) Prejšnji odstavek ne vpliva na:
1. postopek vračila davka v primeru ugodnosti, določenih v
mednarodni pogodbi, po drugem podpoglavju IV. poglavja četrtega
dela tega zakona;
2. postopek vračila davka v primeru ugodnosti, ki so določene z
zakonom o obdavčenju in veljajo za matične družbe in odvisne družbe
iz različnih držav članic EU, in za obdavčitev, ki velja v zvezi s
plačili obresti in plačili premoženjskih pravic med povezanimi
družbami iz različnih držav članic EU, po III. poglavju petega dela
tega zakona;
3. postopek vračila po 383.a členu tega zakona v primeru ugodnosti,
ki so določene v tretjem do sedmem odstavku 70. člena ZDDPO-2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prejemnike iz prvega
in drugega odstavka 75. člena ZDDPO-2 vračilo preveč plačanega
davka uveljavlja le v skladu s tretjim odstavkom 75. člena
ZDDPO-2.
383.e člen
(poseben postopek v zvezi z obračunom davčnega odtegljaja od
dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov)
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 383.c člena tega zakona
plačnik davka, določen v skladu z 58. členom tega zakona, ki
izplačuje dohodke iz nematerializiranih finančnih instrumentov z
virom v Sloveniji, davčni odtegljaj od dohodka iz
nematerializiranih finančnih instrumentov obračuna po stopnji,
določeni po zakonu o obdavčenju ali mednarodni pogodbi, ki velja za
upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, na
podlagi katerih je dohodek izplačan, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
1. dohodek je izplačan v tujino osebi, ki je pridobila status
pooblaščenega tujega posrednika iz 383.g člena tega zakona;
2. oseba iz 1. točke tega odstavka plačniku davka do desetega dne v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je dohodek izplačala oseba, ki
jo tak dohodek bremeni, dostavi podatke, potrebne za odmero davka,
za določanje davčne osnove in za uveljavljanje davčnih olajšav,
ugodnosti po mednarodnih pogodbah ter identifikacijo upravičenega
imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, ki prejme
dohodek na podlagi teh finančnih instrumentov.
(2) Plačnik davka mora znesek davčnega odtegljaja iz prejšnjega
odstavka izračunati, odtegniti in plačati hkrati z obračunom
davčnega odtegljaja, ki ga mora predložiti davčnemu organu
najpozneje do 14. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je
dohodek izplačala oseba, ki jo tak dohodek bremeni.
(3) Obliko, način in vsebino podatkov iz 2. točke prvega odstavka
tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Če pooblaščeni tuji posrednik plačniku davka do 10. dne v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je dohodek izplačala oseba, ki
jo tak dohodek bremeni, ne dostavi vseh podatkov iz 2. točke prvega
odstavka tega člena, se davčni odtegljaj obračuna tako, da se
dohodek razdeli v dve skupini, in sicer:
1. skupino dohodka, v zvezi s katerim je plačnik davka prejel vse
podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena, od katerega se
davčni odtegljaj obračuna po stopnji iz prvega odstavka tega člena,
in
2. skupino dohodka, v zvezi s katerim plačnik davka ni prejel vseh
podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena, od katerega se
davčni odtegljaj obračuna po stopnji iz prvega in drugega odstavka
383.c člena tega zakona.
(5) Če plačnik davka naknadno prejme podatke iz 2. točke prvega
odstavka tega člena za skupino dohodka (ali del skupine dohodka) iz
2. točke četrtega odstavka tega člena, lahko zahteva vračilo preveč
plačanega davčnega odtegljaja s popravkom obračuna po 54. členu
tega zakona. Popravek obračuna lahko predloži najpozneje v roku
treh mesecev od poteka roka za predložitev obračuna davčnega
odtegljaja iz drugega odstavka tega člena zakona. Po tem datumu
plačnik davka ne more več predložiti popravka davčnega obračuna po
tem odstavku in po 54. členu tega zakona.
(6) Ne glede na prvi odstavek 383.d člena tega zakona lahko
upravičeni imetnik nematerializiranih finančnih instrumentov, ki je
prejel dohodek, od katerega je plačnik davka v skladu s 383.c
členom tega zakona odtegnil davčni odtegljaj po 2. točki četrtega
odstavka tega člena, zahteva v skladu 383.d členom tega zakona
vračilo preveč odtegnjenega in plačanega davka po poteku treh
mesecev od roka za predložitev obračuna davčnega odtegljaja iz
drugega odstavka tega člena zakona.
383.f člen
(pooblaščenec)
(1) Ne glede na četrti odstavek 58. člena tega zakona lahko plačnik
davka iz prvega odstavka 383.e člena tega zakona pooblasti le
osebo, ki ima status pooblaščenca po tem členu, da v njegovem imenu
izpolni obveznost iz 59. člena tega zakona od izplačil dohodkov iz
nematerializiranih finančnih instrumentov z virom v Sloveniji
osebam, ki so pridobile status pooblaščenega tujega posrednika iz
383.g člena tega zakona.
(2) Status pooblaščenca lahko za obdobje petih let pridobi oseba,
ki je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije
ali poslovna enota nerezidenta v Republiki Sloveniji, ter če je
hkrati:
1. banka, ki je za opravljanje bančnih storitev na območju
Republike Slovenije pridobila dovoljenje Banke Slovenije;
2. podružnica banke iz tretje države, ki je pridobila dovoljenje
Banke Slovenije za ustanovitev, ali
3. podružnica banke iz države članice EU, ki na območju Republike
Slovenije opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja
pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev; in če
opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje dohodka za
tuj račun ter je zaradi rednega, prostovoljnega in pravilnega
izpolnjevanja davčnih obveznosti ter glede na svojo organizacijsko
strukturo, vrsto in obseg dejavnosti po mnenju davčnega organa
primerna za pooblaščenca.
(3) Davčni organ na podlagi pisne vloge osebe iz prejšnjega
odstavka odloči o podelitvi statusa pooblaščenca. Vlogi morajo biti
priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev po prejšnjem odstavku.
Davčni organ odloči o podelitvi statusa najpozneje v 15 dneh od
prejema vloge. Osebo, ki je pridobila status pooblaščenca, davčni
organ uvrsti na seznam pooblaščencev, ki ga objavi na spletni
strani davčnega organa. Seznam vključuje podatke, potrebne za
identifikacijo pooblaščencev.
(4) Davčni organ zavrne vlogo o podelitvi statusa, če:
1. oseba ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena;
2. zoper odgovorno osebo osebe iz drugega odstavka tega člena pred
sodiščem teče postopek zaradi storitve kaznivega dejanja zoper
gospodarstvo ali pravni promet;
3. je odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka tega člena
pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja zoper
gospodarstvo ali pravni promet;
4. je oseba iz drugega odstavka tega člena storila hujši davčni
prekršek, pa od pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe o prekršku še
niso pretekla tri leta, ali
5. obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o primernosti osebe
iz drugega odstavka tega člena za opravljanje obveznosti
pooblaščenca.
(5) Davčni organ odvzame status pooblaščencu, če ugotovi, da ta ne
izpolnjuje svojih obveznosti kot pooblaščenec, ali če ugotovi, da
obstajajo okoliščine iz prejšnjega odstavka.
(6) Pooblaščencu preneha status, če pisno zahteva prenehanje
statusa, ali če pred potekom petih let od izdaje odločbe iz
tretjega odstavka tega člena ne vloži ponovne vloge za
podelitev.
(7) Davčni organ pooblaščenca po odvzemu statusa ali po prenehanju
statusa izbriše s seznama pooblaščencev.
(8) Pooblaščenec mora sporočiti davčnemu organu vsako spremembo
podatkov iz drugega odstavka tega člena, vključno s podatki za
njegovo identifikacijo, in sicer v sedmih dneh od njenega
nastanka.
383.g člen
(pooblaščeni tuji posrednik)
(1) Tuji posrednik lahko za obdobje petih let pridobi status
pooblaščenega tujega posrednika, če:
1. je rezident druge države članice EU ali države, s katero ima
Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi
izvajanja domače zakonodaje;
2. opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje dohodka
za tuj račun;
3. je oseba, ki:
a. ima (ali je v popolni lasti družbe, ki ima) dovoljenje
pristojnega nadzornega organa za opravljanje bančnih storitev v
državi iz 1. točke tega odstavka;
b. je član priznane borze v državi iz 1. točke tega odstavka,
ali
c. je druga oseba, ki je po mnenju davčnega organa glede na svojo
organizacijsko strukturo, vrsto in obseg dejavnosti primerna za
tujega posrednika, in
4. poda izjavo, da bo:
a. plačniku davka oziroma njegovemu pooblaščencu iz 383.f člena
tega zakona v roku in na način iz prvega in tretjega odstavka 383.e
člena tega zakona dostavljala podatke, potrebne za odmero davka, za
določanje davčne osnove in za uveljavljanje davčnih olajšav,
ugodnosti po mednarodnih pogodbah ter identifikacijo upravičenega
imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, ki prejme
dohodek na podlagi teh finančnih instrumentov;
b. od upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih
instrumentov, ki je s posredovanjem te osebe ali te osebe in
drugega posrednika, prejel dohodek na podlagi teh finančnih
instrumentov, pridobil potrdilo o davčnem rezidentstvu upravičenega
imetnika, kot je opredeljeno v osmem odstavku tega člena, in druga
dokazila (izjave ali obvestila), ki so mu predložena v zvezi z
izplačilom dohodka ter izpolnjevanjem pogojev za uveljavljanje
davčnih olajšav ter ugodnosti po mednarodnih pogodbah;
c. na zahtevo plačnika davka oziroma njegovega pooblaščenca iz
383.f člena tega zakona ali njegovega pravnega naslednika ali
davčnega organa tem osebam v roku, določenem v zahtevi, predložil
zahtevana dokazila iz točke 4.b tega odstavka;
d. hranil dokazila iz točke 4.b tega odstavka do poteka roka iz
devetega odstavka tega člena;
e. izvajal dolžnost skrbnega ravnanja in preverjanja dokazil iz
točke 4.b tega odstavka ter plačnika davka obvestil o vseh
dokazilih, za katera upravičeno meni, da niso bila točna in
pravilna v času, ko so mu bila izročena.
(2) Davčni organ na podlagi pisne vloge osebe iz prejšnjega
odstavka odloči o podelitvi statusa pooblaščenega tujega
posrednika. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju
pogojev po prejšnjem odstavku. Davčni organ odloči o podelitvi
statusa najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge. Osebo, ki je
pridobila status pooblaščenega tujega posrednika, davčni organ
uvrsti na seznam pooblaščenih tujih posrednikov, ki ga objavi na
spletni strani davčnega organa.Seznam vključuje podatke, potrebne
za identifikacijo pooblaščenih tujih posrednikov.
(3) Davčni organ zavrne vlogo o podelitvi statusa, če oseba ne
izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Davčni organ odvzame status pooblaščenemu tujemu posredniku, če
ugotovi, da pooblaščeni tuji posrednik ne izpolnjuje svojih
obveznosti kot pooblaščeni tuji posrednik.
(5) Pooblaščenemu tujemu posredniku preneha status, če pisno
zahteva prenehanje statusa, ali če pred potekom petih let od izdaje
odločbe iz drugega odstavka tega člena ne vloži ponovne vloge za
podelitev.
(6) Davčni organ pooblaščenega tujega posrednika po odvzemu statusa
ali po prenehanju statusa izbriše s seznama pooblaščenih tujih
posrednikov.
(7) Pooblaščeni tuji posrednik mora sporočiti davčnemu organu vsako
spremembo podatkov iz prvega odstavka tega člena, vključno s
podatki za njegovo identifikacijo, in sicer v 7 dneh od njenega
nastanka.
(8) Potrdilo o davčnem rezidentstvu iz točke 4.b prvega odstavka
tega člena izda davčni organ države davčnega rezidentstva
upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov.
Predloženo potrdilo velja tri leta od datuma njegove izdaje oziroma
do predložitve novega potrdila. Upravičeni imetnik
nematerializiranih finančnih instrumentov mora pooblaščenemu tujemu
posredniku predložiti novo potrdilo, če se spremeni država
njegovega davčnega rezidentstva. Predložitev potrdila ni obvezna,
če posamezen dohodek upravičenega imetnika, ki je fizična oseba, ne
presega zneska, ki ga določi minister za finance. V tem primeru
upravičeni imetnik nematerializiranih finančnih instrumentov
predloži posebno pisno izjavo. Izjava velja tri leta od datuma
njene predložitve pooblaščenemu tujemu posredniku oziroma do
predložitve nove izjave. Upravičeni imetnik nematerializiranih
finančnih instrumentov mora pooblaščenemu tujemu posredniku
predložiti novo izjavo, če se spremeni podatek iz izjave. Izjava
mora vsebovati:
1. ime in priimek oziroma naziv upravičenega imetnika;
2. rojstni datum ali identifikacijsko številko upravičenega
imetnika;
3. izjavo, da upravičeni imetnik ni rezident Slovenije;
4. navedbo države, katere rezident je upravičeni imetnik, ter
naslov upravičenega imetnika v tej državi;
5. naslove vseh drugih prebivališč, ki jih ima upravičeni imetnik
kjerkoli na svetu;
6. izjavo, da upravičeni imetnik prejema dohodek za svoj račun ter
da ga ni dolžan poslati tretji osebi;
7. izjavo, da dohodek ne pripada slovenski poslovni enoti in
8. vrsto prejetega dohodka.
(9) Oseba, ki je vpisana na seznam pooblaščenih tujih posrednikov,
mora v skladu z določbami tega zakona hraniti dokazila iz 4.b točke
prvega odstavka tega člena najmanj deset let po poteku leta, na
katerega se nanašajo.
(10) Priznana borza iz 3.b točke prvega odstavka tega člena je
borza, katere organizator je polnopravni član svetovnega združenja
borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma Federation
Internationale des Bourses de Valeurs – FIBV).
(11) Ne glede na 4. točko prvega odstavka tega člena lahko
minister, pristojen za finance, predpiše poseben postopek
dostavljanja podatkov, pridobivanja, predlaganja in hranjenja
potrdil in dokazil v primeru, če upravičeni imetnik
nematerializiranih finančnih instrumentov s posredovanjem več
pooblaščenih tujih posrednikov prejme dohodek na podlagi teh
finančnih instrumentov.
IV. poglavje
Davek od premoženja
384. člen
(splošno)
Davek od premoženja odmeri davčni organ zavezancu z odločbo.
385. člen
(način in rok vložitve napovedi)
(1) Zavezanec za davek od premoženja mora vložiti napoved v 15 dneh
od nastanka davčne obveznosti pri davčnem organu, kjer nepremičnina
leži.
(2) Zavezanec je dolžan v 15 dneh od dneva spremembe napovedati vse
spremembe, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.
386. člen
(uveljavljanje začasne oprostitve)
(1) Začasno oprostitev davka na posest stavb zavezanec uveljavlja z
vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu, na območju katerega je
stavba, do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja.
(2) Olajšavo v obliki znižanja odmerjenega davka na posest stavb,
ki se priznava za družinskega člana, zavezanec uveljavlja s posebno
vlogo, ki jo vloži pri davčnem uradu, na območju katerega je
stavba, do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V
primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu
olajšava za tisto leto ne prizna.
387. člen
(rok za izdajo odločbe in plačilo davka)
(1) Davek od premoženja na posest stavb odmeri davčni organ na
podlagi uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z
odločbo do 31. marca za tekoče leto. Davek od premoženja se plačuje
v trimesečnih obrokih.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena plačujejo zavezanci,
katerih odmerjeni davek ne presega 200 eurov, ta davek v dveh
polletnih obrokih.
(3) Zavezanci, katerim davek za tekoče leto še ni bil odmerjen,
plačujejo akontacije davka za tekoče leto na podlagi odločbe iz
preteklega leta.
(4) Mesečni obroki odmerjenega davka oziroma akontacije davka
zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo
biti v 15 dneh od zapadlosti. Trimesečni in polletni obroki
odmerjenega davka oziroma akontacije davka pa zapadejo v plačilo
vsakega prvega v trimesečju oziroma polletju, plačani pa morajo
biti v 45 dneh po zapadlosti.
V. poglavje
Davek na dobitke od klasičnih iger na srečo
388. člen
(prenehal veljati)
VI. poglavje
Plačevanje prispevkov za opravljanje radijske in televizijske
dejavnosti
389. člen
(splošno)
(1) Zavezanec plačuje prispevek za opravljanje radijske in
televizijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek) do 15.
dne v mesecu za tekoči mesec v višini, določeni z Zakonom o
Radioteleviziji Slovenije (Uradni list RS, št. 96/05 in 109/05 –
ZDavP-1B; v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1) oziroma s sklepom vlade,
izdanim na podlagi omenjenega zakona.
(2) Javni zavod Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu:
RTV Slovenija) mesečno obvešča zavezanca o višini prispevka.
390. člen
(izdaja odločbe v primeru neplačila)
Fizični in pravni osebi, ki ne plača prispevka in za katero RTV
Slovenija ugotovi, da je zavezanec za prispevek, izda RTV Slovenija
odločbo o obveznosti plačila prispevka, s katero naloži zavezancu,
da neplačane prispevke plača v 15 dneh od vročitve odločbe.
391. člen
(olajšave in oprostitve)
O olajšavah in oprostitvah plačevanja prispevka, določenih v
ZRTVS-1, odloči RTV Slovenija z odločbo, ki mora biti izdana v 30
dneh od prejema vloge za olajšavo oziroma oprostitev.
392. člen
(pooblastilo za izdajo odločbe in pritožba)
(1) Odločbo iz 390. in 391. člena tega zakona izda generalni
direktor RTV Slovenija.
(2) Zoper odločbo iz 390. in 391. člena tega zakona je dopustna
pritožba na ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15 dneh od
vročitve odločbe.
(3) Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži
njene izvršitve.
(4) Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko do odločitve o
pritožbi zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena odloži
prisilno izterjavo, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi, ker
obstoji verjetnost, da ne obstajajo zakonite podlage za nastanek
obveznosti plačevanja prispevka iz 31. člena ZRTVS-1 oziroma, ker
verjetno obstoje dejstva, na podlagi katerih je mogoče uveljavljati
olajšave in oprostitve v skladu z 32. členom ZRTVS-1.
393. člen
(postopek izterjave)
Postopek izterjave prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v
predpisanem roku, uvede in vodi RTV Slovenija po določbah tega
zakona o davčni izvršbi.
ŠESTI DEL
KAZENSKE DOLOČBE
394. člen
(davčni prekrški posameznikov)
Z globo 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani
način (četrti odstavek 61. člena, šesti odstavek 267. člena, tretji
odstavek 270. člena, 288., 318., 323. in 326. člen);
2. Črtana po 22. členu ZDavP-2G
(Uradni list RS, št. 111/13).
3. na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v
določenem roku ali na predpisan način seznama premoženja ali na
seznamu navede nepopolne ali neresnične podatke (147. člen);
4. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
5. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in
tretji odstavek 186. člena);
6. razpolaga z zarubljenimi premičninami (prvi odstavek 187.
člena);
7. ne predloži podatkov o čezmejnem
aranžmaju, o katerem se poroča, ali jih ne predloži v predpisanem
roku oziroma jih ne predloži za vsako leto, ko aranžma uporablja
(prvi in drugi odstavek 255.š člena ter četrti odstavek 255.t
člena).
395. člen
(hujši davčni prekrški posameznikov)
Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik,
če:
1. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali
nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);
2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost,
ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči,
da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
3. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s
katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom (41.
člen);
3.a na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je
ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične
podatke (69. člen);
4. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga
ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma
v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične,
nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 352.,
353. člen);
5. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na
predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem
obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi
odstavek 10. člena, tretji odstavek 297. člena, drugi odstavek 369.
člena);
6. kot
plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in odtegnjenih davkih po
posameznem davčnem zavezancu (31. in 32. člen);
7. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega
odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59. člen).
396. člen
(izjema od prekrška pri vložitvi davčne
napovedi)
(1) Ne glede na 1. točko 394. člena in 1.a
točko 397. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če
je davek plačan na podlagi samoprijave v skladu s 63. členom tega
zakona.
(2) Ne glede na 1. točko 395. člena in 8.
točko prvega odstavka 397. člena tega zakona se za prekršek ne
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter
posameznik, če popravi davčno napoved v skladu s 64. členom tega
zakona.
397. člen
(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)
(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo,
pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna
na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji do peti
odstavek 51. člena, 297., 297.a, 297.b, 307. člen in 356. do 369.
člen);
1.a ne vloži davčne napovedi na predpisan
način ali v predpisanem roku (četrti odstavek 61.
člena);
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži
obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v
predpisanih rokih (četrti, peti in deveti odstavek 57. člena, 284.,
307.g, 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi
odstavek 353. člena, 374. člen);
3. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno
količine finančnih instrumentov (peti odstavek 58. člena);
4. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka (šesti odstavek 58.
člena in četrti odstavek 383.c člena);
5. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu
obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko
določenem roku (sedmi odstavek 58. člena);
6. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega
odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260.
člen, prvi odstavek 283. člena, 285. člen, prvi odstavek 305.
člena, četrti odstavek 313. člena, prvi odstavek 317. člena, prvi
odstavek 321. člena, prvi, tretji in četrti odstavek 325. člena,
drugi in tretji odstavek 352. člena, 353., 374. člen, drugi
odstavek 383.c člena in drugi odstavek 383.e člena);
7. Črtana po 84. členu ZDavP-2F
(Uradni list RS, št. 94/12).
8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične,
nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);
9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem
zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki
zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32.
člen ter peti odstavek 308. člena);
10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih
davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31.
člena);
10.a ne
vzpostavi, vodi ali hrani seznama izdanih računov pri prodaji
lastnih izdelkov iz predelave lastnih pridelkov ali ga ne vodi
dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja nadzor
izpolnjevanja pogojev za obravnavo dohodkov kot dohodkov v zvezi z
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo ali ne predloži
ustreznih zbirnih podatkov iz seznama izdanih računov ali jih ne
predloži davčnemu organu v predpisanem roku in na predpisan način
(drugi, tretji in četrti odstavek 316.a člena);
10.b ne izdaja ustreznih računov (prvi odstavek 316.a člena);
11. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega
zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo
(šesti odstavek 32. člena);
12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka
(34. člen);
13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni
predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih
podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);
14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago
ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune
prejemnikov (prvi odstavek 36. člena);
14.a v nasprotju z zakonom oseba iz 31. člena tega zakona pri
ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa
(tretji odstavek 37. člena);
15. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih
poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda
v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter
strojno opremo ali v baze podatkov ali ne zagotovi pristnosti
izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih
dokumentov (prvi do tretji odstavek in peti odstavek 38. člena
zakona);
16. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago
dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in
evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v
časovnem zaporedju na predpisan način (šesti in sedmi odstavek 38.
člena);
17. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago
podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc,
ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo
dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba
(prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen);
18. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost,
ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči,
da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
19. Črtana po 85. členu ZDavP-2I
(Uradni list RS, št. 91/15).
20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v
predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na
seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);
21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
22. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in
tretji odstavek 186. člena);
23. odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev
zarubljene premičnine (prvi odstavek 187. člena);
24. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu
organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298., 307.a člen in sedmi
odstavek 371. člena);
25. ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov
kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v
predpisanem roku (peti odstavek 304. člena);
26. Črtana po 84. členu ZDavP-2F
(Uradni list RS, št. 94/12).
27. Črtana po 85. členu ZDavP-2I
(Uradni list RS, št. 91/15).
28. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z
odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje
oprostitve od katastrskega dohodka (šesti odstavek 314. člena);
28.a v nasprotju z zakonom ne prijavi kmetijskih in gozdnih
zemljišč ter pridelka vina izven Republike Slovenije, jih ne
prijavi v predpisanem roku ali prijavi neresnične, nepravilne ali
nepopolne podatke (316.b člen);
29. zavezanca ne obvesti pisno o tem, da odlog ugotavljanja davčne
obveznosti po zakonu, ki ureja dohodnino, ni odobren (sedmi
odstavek 331. člena);
30. zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne
obveznosti (deveti odstavek 331. člena);
31. lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za
ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz
preoblikovanja (332. člen);
32. davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona
podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila
sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne
dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi
istega krovnega sklada s potrebnimi podatki (332.a člen);
33. davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne
dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi
teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v
dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne
podatke (prvi odstavek 10. člena, osmi odstavek 331. člena, prvi,
drugi, četrti in sedmi odstavek 337. člena, 338. člen ter prvi in
tretji odstavek 339. člena);
34. Črtana po 58. členu ZDavP-2J
(Uradni list RS, št. 63/16).
35. Črtana po 58. členu ZDavP-2J
(Uradni list RS, št. 63/16).
36. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne
predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način
oziroma v predpisanih rokih (prvi in tretji odstavek 353.
člena);
37. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega
obdobja (prvi in drugi odstavek 372. člena);
38. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne
predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi
odstavek 375. člena);
39. zavezanec ne zagotovi in na zahtevo davčnega organa ne predloži
zahtevanih dokazil (376.a člen);
40. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti
poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma
tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih (382.
člen);
41. družba za upravljanje skrbniku ne zagotovi podatkov, ki jih
skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti plačnika davka in z
njimi ne razpolaga (enajsti odstavek 58. člena);
42. družba za upravljanje in skrbnik ne določita, kdo od njiju se
šteje za plačnika davka, oziroma ne določita tudi načina
zagotavljanja podatkov v pogodbi (enajsti odstavek 58. člena);
43. pred izdajo vezanih knjig računov od davčnega organa ne pridobi
identifikacijske oznake za namene izdaje vezanih knjig računov ali
pred izdajo vezanih knjig računov davčnemu organu ne posreduje
podatkov o serijskih številkah vezanih knjig računov (drugi
odstavek 31.a člena);
44. davčnemu organu ne poroča o veljavnosti in spremembah
kritičnih predpostavk in prilagoditvah, opravljenih skladno z
merili, določenimi z APA sporazumom (14.c člen);
44. davčnemu organu ne poroča o veljavnosti
in spremembah kritičnih predpostavk in prilagoditvah, opravljenih
skladno z merili, določenimi z APA sporazumom ali v poročilu ali
obvestilu ne navede resničnih, pravilnih in popolnih podatkov (14.c
člen);
45.
poročevalec ne predloži poročila po državah ali ga ne predloži na
predpisani način oziroma v predpisanih rokih (drugi odstavek 255.i
člena);
46. ne predloži ali ne predloži v
predpisanem roku podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se
poroča, oziroma ne predloži rednega poročila ali ga ne predloži v
roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 255.p
člena);
47. ne obvesti drugega posrednika ali
zadevnega davčnega zavezanca o uporabi privilegija zaupnosti in o
obveznosti poročanja (drugi odstavek 255.s člena);
48. ne predloži podatkov o čezmejnem
aranžmaju, o katerem se poroča, ali jih ne predloži v predpisanem
roku oziroma jih ne predloži za vsako leto, ko aranžma uporablja
(prvi in drugi odstavek 255.š člena ter četrti odstavek 255.t
člena).
(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če
pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne
osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800
do 4.000 eurov.
398. člen
(globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno
huda)
(1) V primerih, ko je narava prekrška iz 395., 397., 398.a in 398.b
člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode
oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali
zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena
koristoljubnosti, se z globo od 2.500 do 15.000 eurov za prekršek
kaznuje posameznik, z globo od 3.500 do 75.000 eurov se za prekršek
kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, z globo od 4.500 do 100.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu,
ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.500 do
150.000 eurov.
(2) Z globo v višini od 1.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v višini od 1.200 do 20.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se
odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje z globo od 1.400 do 20.000 eurov.
(4) Za potrebe tega člena se šteje, da je narava prekrška posebno
huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi, če
se s prekrškom iz 395., 397., 398.a in 398.b člena tega zakona
povzroči ali bi se lahko povzročilo neplačilo davka, ki v primeru
storitve prekrška s strani posameznika presega 5.000 eurov, v
primeru storitve prekrška s strani samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
presega 8.000 eurov, v primeru storitve prekrška s strani pravne
osebe presega 10.000 eurov in v primeru storitve prekrška s strani
pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje
za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, presega 25.000 eurov.
398.a člen
(hujši davčni prekrški pri elektronski obdelavi
podatkov)
(1) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek
posameznik, z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo,
pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.000 do 125.000 eurov,
če:
1. ne zagotovi elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan
način (četrti odstavek 38. člena),
2. ima ali uporablja računalniški program ali elektronsko napravo,
ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje,
nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno
spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na
drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših
sprememb ali če ne zagotovi izpisa izvornih podatkov in vseh
poznejših sprememb izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb
prišlo (osmi odstavek 38. člena),
3. kot proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec
računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega
sistema zavezancem za davek zagotovi, omogoči ali namesti
računalniški program, elektronsko napravo ali informacijski sistem,
ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoča
brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje,
nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno
spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem
sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih
podatkov in vseh poznejših sprememb (deveti odstavek 38.
člena).
(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega
odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekrške iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če
pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne
osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od
1.200 do 10.000 eurov.
398.b člen
(hujši davčni prekrški pri izdaji računov brez uporabe
računalniškega programa oziroma elektronske naprave)
(1) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek
posameznik, z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo,
pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.000 do 125.000 eurov,
če:
1. ne izda računa oziroma izda račun v nasprotju s prvim odstavkom
31.a člena tega zakona,
2. ne zagotovi hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb
izvornih podatkov v vezani knjigi računov, če je do takšnih
sprememb prišlo (četrti odstavek 31.a člena).
(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega
odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekrške iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če
pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne
osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od
1.200 do 10.000 eurov.
399. člen
(izjema od prekrška pri predložitvi davčnega obračuna)
Ne glede na 1., 4., 5. in 7. točko 395. člena ter 1., 2., 6., 8. in
24. točko prvega odstavka 397. člena in 398. člen tega zakona se za
prekršek ne kaznujejo pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in
odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če predložijo davčni
obračun v skladu s 53., 54., 52.a,
55., 57. ali 140.a členom tega zakona.
400. člen
(davčni prekrški, ki jih storijo ponudniki plačilnih
storitev)
(1) Z globo 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik
plačilnih storitev, če:
1. odpre transakcijski račun pravnih oziroma fizičnih oseb brez
predložitve davčne številke prosilca (1. točka prvega odstavka 37.
člena);
2. izvrši predložen plačilni nalog kljub temu, da na njem ni
navedene davčne številke nalogodajalca in drugih potrebnih podatkov
(2. točka prvega odstavka 37. člena);
3. v predpisanem roku ne izvrši naloga za plačilo davka (3. točka
prvega odstavka 37. člena);
4. davčnemu organu ne pošilja ali ne pošilja na predpisan način
podatkov o transakcijskih računih oseb in o poslovanju preko
transakcijskih računov (drugi odstavek 37. člena).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba ponudnika plačilnih
storitev.
400.a člen
(davčni prekrški, ki jih storijo poročevalske finančne
institucije ali drugi subjekti oziroma osebe v zvezi z izvajanjem
sporazuma iz VI. poglavja četrtega dela tega zakona)
(1) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek
poročevalska finančna institucija, če:
1. ne izvaja postopkov dolžne skrbnosti iz priloge I sporazuma, ne
zbira informacij, za katere se zahteva poročanje po sporazumu in
tem zakonu, ter jih ne sporoča pristojnemu organu (prvi in drugi
odstavek 266.c člena);
2. ne vodi dokumentacije, iz katere so razvidni postopki, po
katerih je zbrala informacije, oziroma je ne hrani skladno z
določbami tega zakona (sedmi odstavek 266.c člena);
3. pristojnemu organu ne sporoča informacij glede računov, o
katerih se poroča, jih ne sporoča pravočasno ali v sporočilu ne
navede ustrezne valute oziroma ne sporoči, da v zadevnem
koledarskem letu ni identificirala računov, o katerih se poroča
(prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 266.d člena ter drugi
odstavek 266.g člena).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba poročevalske finančne
institucije.
(3) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se za prekrške iz prvega
odstavka tega člena kaznuje družba za upravljanje oziroma
upravljavec, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski sklad
brez pravne osebnosti.
(4) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba družbe za upravljanje
oziroma upravljavca, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski
sklad brez pravne osebnosti.
400.b člen
(davčni prekrški, ki jih storijo poročevalske finančne
institucije Slovenije ali drugi subjekti oziroma osebe v zvezi z
izvajanjem III.A poglavja četrtega dela tega zakona)
(1) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek
poročevalska finančna institucija Slovenije, če:
1. ne izvaja postopkov dolžne skrbnosti in ne zbira informacij, za
katere se zahteva poročanje (prvi odstavek 255.b člena);
2. ne vodi dokumentacije, iz katere so razvidni postopki, po
katerih je zbrala informacije, oziroma je ne hrani skladno z
določbami tega zakona (četrti odstavek 255.b člena);
3. pristojnemu organu ne sporoča informacij glede računov, o
katerih se poroča, ali jih ne sporoča pravočasno ali v sporočilu ne
navede ustrezne valute oziroma ne sporoči, da v zadevnem
koledarskem letu ni identificirala računov, o katerih se poroča
(prvi, drugi in tretji odstavek 255.č člena in drugi odstavek 255.f
člena).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba poročevalske finančne
institucije Slovenije.
(3) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se za prekrške iz prvega
odstavka tega člena kaznuje družba za upravljanje oziroma
upravljavec, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski sklad
brez pravne osebnosti.
(4) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba družbe za upravljanje
oziroma upravljavca, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski
sklad brez pravne osebnosti.
401. člen
(davčni prekrški, ki jih storijo izvajalci pokojninskih
načrtov)
(1) Izvajalec pokojninskih načrtov, ki zbira premije prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodi osebne račune
zavarovancev, se kaznuje za prekršek z globo od 1.600 do 25.000
eurov, če davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov, ki so
potrebni za pobiranje dohodnine, oziroma teh podatkov ne dostavi v
predpisanem roku oziroma na predpisan način (338. člen).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca pokojninskih
načrtov.
402. člen
(davčni prekrški, ki jih storijo pooblaščeni udeleženci trga
vrednostnih papirjev in nepremičninski posredniki)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa
tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s
tem zakonom.
402.a člen
(pooblastilo za izrek globe v razponu)
V primerih iz 394., 395., 397., 398. člena, 398.a, 400., 400.a,
401. in 402. člena tega zakona lahko davčni organ v hitrem postopku
o prekršku izreče globo v katerikoli višini znotraj razpona, ki je
predpisan v posameznem členu.
402.b člen
Črtan po 61. členu ZDavP-2J
(Uradni list RS, št. 63/16).
Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06)
vsebuje naslednje posebne, prehodne in končne določbe:
SEDMI DEL
POSEBNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
I. poglavje
Posebne določbe glede nadomestila za uporabo stavbnih
zemljišč
403. člen
(odločba)
Zavezanec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na
podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ, kjer nepremičnina
leži.
404. člen
(podlaga za odmero)
Davčni organ izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in
vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se
določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31.
marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki
mu jih posreduje občina.
405. člen
(plačilo v obrokih)
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za leto
vnaprej. Zavezanec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča v obrokih, kot velja za odmero davka od premoženja, razen
če občinski odlok ne določa drugače.
406. člen
(sprememba zavezanca)
Če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, ima zavezanec, ki mu je bila izdana
odločba, v 15 dneh po spremembi, pravico zahtevati, da se odločba
spremeni tako, da se njegova obveznost zmanjša in novemu zavezancu
določi ustrezen znesek nadomestila.
II. poglavje
Ostale prehodne in končne določbe
407. člen
– upoštevan ZDavP-2B (izkazovanje davčnega odtegljaja v obračunu
davčnega odtegljaja)
(1) V obračunu davčnega odtegljaja iz 57. člena tega zakona se
davčni odtegljaj začne izkazovati individualno po davčnem
zavezancu, za katerega plačnik davka izračuna, odtegne in plača
davčni odtegljaj, najpozneje s 1. julijem 2008.
(2) Peti odstavek 337. člena tega zakona se začne uporabljati z
dnem, ko se v skladu s prvim odstavkom tega člena davčni odtegljaj
začne izkazovati individualno po davčnem zavezancu.
(3) 21. člen in tretji odstavek 31. člena tega zakona se začneta
uporabljati s 1. julijem 2008.
(4) Zavezanci za dajanje podatkov po 337. členu tega zakona ne
glede na drugi odstavek tega člena in peti odstavek 337. člena tega
zakona dostavijo podatke po 337. členu tega zakona še za leto
2009.
408. člen
– upoštevan ZDavP-2A (razkritje)
(1) Ne glede na četrti odstavek 23. člena tega zakona lahko davčni
organ do ureditve avtomatskega dajanja podatkov v zakonu, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije avtomatsko razkriva podatke o
posameznem zavezancu za davek, ki jih zavod potrebuje za
izvrševanje nalog, določenih z zakonom.
(2) Ne glede na V. poglavje prvega dela tega zakona sme davčni
organ razkriti podatke, ki so davčna tajnost, fizični ali pravni
osebi, ki kot pogodbeni obdelovalec teh podatkov v imenu in za
račun davčnega organa obdeluje podatke, ki so davčna tajnost.
Pogodbeni obdelovalci morajo pri ravnanju s podatki, ki se štejejo
za davčno tajnost, upoštevati 30. člen tega zakona.
(3) Peti odstavek 23. člena se začne uporabljati s 1. januarjem
2009.
409. člen
(prehodna ureditev za predložitev davčnega obračuna v
elektronski obliki)
Peti odstavek 51. člena tega zakona se začne uporabljati 1. aprila
2007, razen za samostojne podjetnike posameznike, male gospodarske
družbe, mikro družbe in posameznike, ki samostojno opravljajo
dejavnost, za katere se peti odstavek 51. člena tega zakona prične
uporabljati najpozneje 1. januarja 2009.
410. člen
(prehodna ureditev za predložitev obračuna davčnega odtegljaja v
elektronski obliki)
Osmi odstavek 57. člena tega zakona se začne uporabljati 1. aprila
2007, razen za samostojne podjetnike posameznike, male gospodarske
družbe, mikro družbe in posameznike, ki samostojno opravljajo
dejavnost, za katere se osmi odstavek 57. člena tega zakona prične
uporabljati najpozneje 1. januarja 2009.
411. člen
(veljavnost izjave o vzdrževanju družinskih članov)
(1) Izjava, predložena v skladu s 16. členom Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 71/93, p.2/94, 7/95, 14/96 – odločba US in
44/96), se šteje za obvestilo v skladu z 287. členom tega
zakona.
(2) Obvestilo, predloženo v skladu z 269. členom Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2), se šteje za obvestilo
v skladu z 287. členom tega zakona.
412. člen
(črtan z ZDavP-2B)
413. člen
– upoštevan ZDavP-2B (prehodne določbe v zvezi s prenosljivimi
dolžniškimi vrednostnimi papirji)
(1) Do vključno 31. decembra 2010 se za dolžniške terjatve iz
drugega odstavka 347. člena tega zakona ne štejejo prenosljivi
dolžniški vrednostni papirji:
– ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali
– za katere je prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom
potrdil:
– pristojni organ po Direktivi evropskega parlamenta in Sveta
2001/34/ES o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na
borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi
vrednostnimi papirji; ali
– odgovorni organ v državi, ki ni država članica EU.
(2) Kadar je prišlo do nadaljnje izdaje prenosljivih dolžniških
vrednostnih papirjev, ki jih je izdala država ali z njo povezani
subjekt, ki deluje kot organ oblasti, ali katerega vlogo priznava
mednarodna pogodba na dan 1. marca 2002 ali po tem datumu, se
celotna izdaja takšnih vrednostnih papirjev, ki obsega prvotno
izdajo in vse nadaljnje izdaje, šteje za dolžniško terjatev.
(3) Kadar je prišlo do nadaljnje izdaje prenosljivih dolžniških
vrednostnih papirjev, ki jih je izdala oseba, ki ni oseba iz
drugega odstavka tega člena, na dan 1. marca 2002 ali po tem
datumu, se takšna nadaljnja izdaja šteje za dolžniško terjatev.
(4) Za povezani subjekt, ki deluje kot organ oblasti, ali katerega
vlogo priznava mednarodna pogodba iz drugega odstavka tega člena,
se štejejo subjekti v članicah EU in mednarodni subjekti, ki jih
objavi minister, pristojen za finance.
(5) Ta člen ne posega v kakršne koli obveznosti, ki bi jih države
članice EU prevzele glede na mednarodne subjekte iz četrtega
odstavka tega člena.
(6) Za povezan subjekt, ki deluje kot organ oblasti, ali katerega
vlogo priznava mednarodna pogodba iz drugega odstavka tega člena,
se šteje tudi subjekt, ki je ustanovljen v državi, ki ni država
članica EU, in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. se nedvomno šteje za javni subjekt v skladu z nacionalnimi
merili,
2. je netržni proizvajalec, ki upravlja in financira skupino
dejavnosti, ki zagotavljajo predvsem netržno blago in storitve,
namenjene za dobrobit skupnosti, in ki jih učinkovito nadzoruje
osrednja državna uprava,
3. se redno in v večjem obsegu zadolžuje, in
4. država, v kateri je ustanovljen, lahko jamči, da ta subjekt ne
bo uveljavljal predčasnega odkupa v primeru, kadar pogoji izdaje
prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev vključujejo določbo,
po kateri je subjekt dolžan investitorju zagotoviti nadomestilo za
kakršen koli davek, odtegnjen od obresti v državi, v kateri je
subjekt ustanovljen.
414. člen
– upoštevan ZDavP-2B (prehodna rešitev – definicija dohodka od
prihrankov iz 347. člena tega zakona)
Do vključno 31. decembra 2010 se v 4. točki prvega odstavka in v 1.
točki osmega odstavka 347. člena tega zakona namesto »25%«
uporablja »40%«.
415. člen
– upoštevan ZDavP-2B (začetek uporabe 331. člena)
331. člen tega zakona, ki se nanaša na odlog ugotavljanja davčne
obveznosti v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za
investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med
podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, se prične uporabljati
eno leto po uveljavitvi spremembe zakona o investicijskih skladih
in družbah za upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih
skladov.
416. člen
(prehodna ureditev za obdavčenje v skupini)
Davčnim zavezancem, katerim je pred dnem začetka uporabe tega
zakona, davčni organ izdal dovoljenje za obdavčenje v skupini po
364. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 –
UPB2), pripravljajo skupinski davčni obračun do poteka obdavčenja v
skupini v skladu s 338. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 21/06 – UPB2), predložijo v skladu s 339. in tretjim
odstavkom 341. člena in akontirajo davek po 351. členu Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2).
417. člen
(prehodna določba za dovoljenje pri obdavčitvi pri prenosu
dejavnosti, zamenjavah kapitalskih deležev, združitvah in delitvah
v skladu z ZDDPO-1)
Davčni zavezanci, ki jim je bilo izdano dovoljenje po 361. do 363.
členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2),
se glede tega dovoljenja in posledic obravnavajo po teh členih.
418. člen
(uporaba zakona o davčnem postopku)
(1) Zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega
zakona v teku, se končajo po tem zakonu.
(2) Zadeve, glede katerih je bila ob začetku uporabe tega zakona že
vloženo pravno sredstvo, oziroma upravni spor, se končajo Zakonu o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2).
(3) Če je bilo uporabljeno pravno sredstvo oziroma začet upravni
spor po prejšnjem odstavku tega člena in je bila izdana odločba
odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, se postopek
nadaljuje tem zakonu.
419. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Pravilnik o načinu predložitve instrumenta zavarovanja,
kriterijih za določitev njegove višine in načinu sprostitve oziroma
unovčitve glede izpolnitve oziroma izpolnitve davčne obveznosti
(Uradni list RS, št. 70/04, 24/05);
– Pravilnik o stroških v zvezi z davčno izvršbo, odvzetim oziroma
prepuščenim blagom in blagom ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja
davčni organ, ter pogojih za prodajo oziroma drugo ravnanje s tem
blagom (Uradni list RS, št. 75/04);
– Pravilnik o odvzemu vzorcev blaga za potrebe davčnega nadzora
(Uradni list RS, št. 124/04);
– Pravilnik o obrazcu za priglasitev ugotavljanja dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov ter o načinu in rokih predložitve
obrazca davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04);
– Pravilnik o obrazcu za obračun davčnih odtegljajev od plačil
dohodkov rezidentov in nerezidentov in o načinu predložitve obrazca
davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04);
– Pravilnik o obrazcu za obračun davčnega odtegljaja davka na
dobitke od klasičnih iger na srečo (Uradni list RS, št.
128/04);
– Pravilnik o medsebojni upravni pomoči med državami članicami
Evropske unije pri izterjavi davščin in izmenjavi podatkov (Uradni
list RS, št. 128/04);
– Pravilnik o obvestilu za uveljavljanje olajšave za vzdrževane
družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz
delovnega razmerja in pokojnine (Uradni list RS, št. 130/04);
– Pravilnik o obrazcih obvestil o znižani stopnji akontacije
dohodnine ter o načinu predložitve obrazcev davčnemu organu (Uradni
list RS, št. 130/04);
– Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost
(Uradni list RS, št. 130/04);
– Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od
dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja
stroškov vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost
premoženja (Uradni list RS, št. 130/04);
– Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od
dohodka iz zaposlitve iz drugega pogodbenega razmerja zaradi
uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 130/04);
– Pravilnik o obrazcu priglasitve uveljavljanja odloga ugotavljanja
davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zakoncu ali otroku (Uradni
list RS, št. 130/04);
– Pravilnik o obrazcih obvestil o znižani stopnji akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti in obrazcih obvestil o
uveljavljanju posebne osebne olajšave (Uradni list RS, št.
130/04);
– Pravilnik o obrazcih vlog za uveljavljanje oprostitev od
katastrskega dohodka, za uveljavljanje znižanj katastrskega dohodka
in za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost (Uradni list RS, št. 130/04,
122/05);
– Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za
osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti (Uradni list
RS, št. 130/04);
– Pravilnik o obrazcih za zahtevke za uveljavitev ugodnosti iz
mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Uradni list
RS, št. 138/04);
– Pravilnik o primerih, v katerih se plačila za dobavljeno blago in
opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na
transakcijske račune (Uradni list RS, št. 140/04, 3/06);
– Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in
drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 141/04,
106/05, 120/05, 72/06);
– Pravilnik o podrobnejših kriterijih za odpis, delni odpis,
obročno plačilo in odlog plačila davčnemu zavezancu – fizični osebi
(Uradni list RS, št. 142/04, 117/05);
– Pravilnik o obrazcu vloge za pridobitev statusa kvalificiranega
vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 142/04);
– Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od
obresti, doseženih ob unovčitvi kupona, za natečene nedospele
obresti do dneva pridobitve kupona (Uradni list RS, št. 10/05);
– Pravilnik o obrazcu napovedi za odmero davka na darilo (Uradni
list RS, št. 17/05);
– Pravilnik o fizičnih, organizacijskih in tehničnih ukrepih ter
postopkih za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost (Uradni list
RS, št. 28/05, 117/05);
– Pravilnik o pošiljanju podatkov davčnemu organu o transakcijskih
računih oseb in poslovanju preko transakcijskih računov (Uradni
list RS, št. 31/05);
– Sklep o objavi datuma začetka uporabe določb 240. člena in
desetega podpoglavja I. poglavja petega dela Zakona o davčnem
postopku glede izmenjave podatkov o dohodku od prihrankov v obliki
plačil obresti (Uradni list RS, št. 61/05);
– Pravilnik o dajanju podatkov o dohodku od prihrankov v obliki
plačil obresti (Uradni list RS, št. 66/05);
– Pravilnik o določitvi ozemelj, ki uporabljajo ukrepe, ki
ustrezajo ali so enaki tistim, ki jih določa Direktiva Sveta
2003/48/ES (Uradni list RS, št. 66/05);
– Pravilnik o določitvi povezanih subjektov, ki delujejo kot organi
oblasti ali katerih vlogo priznava mednarodna pogodba (Uradni list
RS, št. 67/05);
– Pravilnik o obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2005
(Uradni list RS, št. 122/05);
– Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2005
(Uradni list RS, št. 122/05, 10/06);
– Pravilnik o obrazcu zahtevka za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 122/05);
– Pravilnik o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu
in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu (Uradni list RS, št.
122/05, 13/06);
– Pravilnik o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju
opravljanja dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi (Uradni list
RS, št. 122/05);
– Pravilnik o obrazcu za obračun davčnih odtegljajev za obresti in
dividende ter o načinu in rokih predlaganja obrazca davčnemu organu
(Uradni list RS, št. 123/05);
– Pravilnik o obrazcih za napoved za odmero akontacije dohodnine in
o obrazcih za napoved za odmero dohodnine od obresti, dividend in
dobička iz kapitala (Uradni list RS, št. 123/05);
– Pravilnik o obrazcu za ugotovitev rezidentskega statusa po 4.
točki prvega odstavka 7. člena ZDOH-1 (Uradni list RS, št.
2/06);
– Pravilnik o načinu in kriterijih za ugotavljanje hujše
gospodarske škode (Uradni list RS, št. 13/06);
– Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 18/06);
– Pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od
dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (Uradni list RS, št.
21/06 (22/06 – popr.));
– Pravilnik o obrazcu obvestila o uveljavljanju davčne osnove po
73. členu ZDoh-1 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev
in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah (Uradni list
RS, št. 23/06);
– Pravilnik o vrstah, vsebini, načinih in rokih za pošiljanje
poročil Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 109/02, 32/04, 71/06).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati peti odstavek
39. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 – UPB1) in 26.
člen Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list
RS, št. 69/04 – UPB1).
(4) Pravilnik o skupinskem davčnem obračunu (Uradni list RS, št
38/06) se uporablja do poteka prehodnega obdobja, določenega s
predpisi, ki urejajo davek od dohodkov pravnih oseb.
420. člen
(prehodna določba za odmero in obračun dohodnine za leto 2006 in
za obračun davka od dohodka pravnih oseb za leto 2006)
(1) Zakon o davčnem postopku iz prvega odstavka 419. člena tega
zakona se uporablja za odmero in obračun dohodnine za leto 2006 in
za obračun davka od dohodka pravnih oseb za leto 2006, če ni s tem
zakonom drugače določeno. Ne glede na navedeno se:
– pri odmeri dohodnine za leto 2006 že uporablja prvi odstavek 337.
člena tega zakona;
– pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb za leto 2006 že
uporablja 382. člen tega zakona.
(2) Davčni zavezanec iz 2. točke tretjega odstavka 252. člena
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2) ni
dolžan vložiti dohodninske napovedi za leto 2006, če njegovi skupni
preostali obdavčljivi dohodki poleg pokojnine ne presegajo 80
eurov.
421. člen
(prehodna določba v zvezi s posredovanjem predizpolnjene
napovedi za dohodnino za leto 2006)
(1) Ne glede na prvi odstavek 420. člena tega zakona posreduje
davčni organ, na podlagi prejetih kontrolnih podatkov, davčnemu
zavezancu predizpolnjeno napoved za odmero dohodnine za leto
2006.
(2) Davčni zavezanec v predizpolnjeno napoved iz prejšnjega
odstavka tega člena vpiše manjkajoče podatke oziroma vpisane
podatke popravi ter jo podpisano vrne davčnemu organu najpozneje do
30. aprila 2007.
(3) Glede ostalih določb postopka v zvezi z odmero dohodnine za
leto 2006 se smiselno uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2), ki se nanašajo na odmero
dohodnine.
(4) V primeru, da davčni zavezanec ni prejel predizpolnjene
dohodninske napovedi do 31. marca 2007 in je dolžan vložiti
dohodninsko napoved, sam izpolni dohodninsko napoved za leto 2006
in jo v roku iz drugega odstavka tega člena predloži davčnemu
organu.
422. člen
(ureditev dostopa do podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost s
strani informacijskega pooblaščenca)
Z dnem uveljavitve tega zakona se v peti alineji drugega odstavka
6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni
list RS, št. 24/03, 61/05, 109/05 in 28/06) za besedo »odstavka«
doda vejica in besedilo »razen če je davčni postopek že pravnomočno
končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu
davka in ga ni plačal v predpisanem roku.«.
423. člen
(prehodna določba v zvezi z veljavnostjo podzakonskih
aktov)
Minister, pristojen za finance, izda predpise na podlagi tega
zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do izdaje teh
predpisov se uporabljajo predpisi iz drugega odstavka 419. člena
tega zakona.
424. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. januarja
2007.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2A (Uradni list RS, št. 125/08) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
PREHODNI DOLOČBI
20. člen
Določba 13. člena tega zakona se uporablja že za odmero dohodnine
za leto 2008.
21. člen
Določba 17. člena tega zakona se uporablja za obroke akontacije
davka od dohodkov pravnih oseb, ki dospejo v plačilo 1. januarja
2009 ali kasneje.
KONČNA DOLOČBA
22. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2B (Uradni list RS, št. 110/09) vsebuje naslednjo posebno
določbo in posebno ureditev ter naslednje prehodne in končno
določbo:
POSEBNA DOLOČBA
144. člen
(posebna določba v zvezi z vzpostavitvijo evidence)
V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona se v Registru neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vzpostavi evidenca
izdanih začasnih sklepov za zavarovanje.
POSEBNA UREDITEV
145. člen
(posebna odmera in posebni odpis ter pogoji za posebni odpis
dohodnine za davčne zavezance, prejemnike določenih dohodkov iz
Avstrije, za leto 2005, 2006, 2007 in 2008)
(1) Ta člen se uporablja za davčnega zavezanca, rezidenta
Slovenije, ki je bil zaposlen pri avstrijskem delodajalcu in je
zaposlitev opravljal v Republiki Avstriji ter je v zvezi s tem v
letu oziroma letih 2005, 2006, 2007 ali 2008 prejel dohodek iz
delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz Avstrije) in
je napovedal dohodek iz Avstrije za leto 2005, 2006, 2007 ali 2008
najpozneje do 31. 3. 2010.
(2) Za vprašanja, ki v tem členu niso urejena, se uporabljajo
določbe zakona o dohodnini, ki se je uporabljal za leto, za katero
se dohodnina odmerja, ter veljavni zakon, ki ureja davčni
postopek.
(3) Dohodnino za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 na letni ravni
odmeri davčni organ po določbah zakona o dohodnini, ki se je
uporabljal za leto, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi
napovedi, ki jo je vložil davčni zavezanec, če ni s tem členom
določeno drugače. Za napoved za odmero dohodnine se šteje tudi
dopolnjen informativni izračun dohodnine ter napoved na podlagi
samoprijave.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, davčni zavezanec
lahko predloži davčno napoved na podlagi samoprijave za dohodke iz
Avstrije tudi po izdaji odmerne odločbe, oziroma po vročitvi sklepa
o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma po začetku
postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, če predloži davčno
napoved najpozneje do 31. 3. 2010.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se v primeru, če
se davčni zavezanec samoprijavi do 31. 3. 2010, v odločbi ne
obračunavajo obresti.
(6) Ne glede na pravna sredstva, določena z zakonom, ki ureja
davčni postopek, in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek,
davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo davčnega zavezanca
v primeru, če je bila davčnemu zavezancu iz prvega odstavka tega
člena že izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2005, 2006, 2007
ali 2008 in je ta že postala dokončna, to odločbo odpravi in izda
novo odločbo v skladu s tem členom. Odločbo do poteka zastaralnega
roka za odmero davka odpravi in izda novo organ prve stopnje, ki je
izdal prejšnjo odločbo, organ druge stopnje pa le, če je s svojo
odločbo odločil o stvari.
(7) Davčnemu zavezancu, rezidentu Slovenije, ki je v letu 2005,
2006, 2007 ali 2008 prejel dohodek iz Avstrije, se dohodnina od
tega dohodka za posamezno leto, vključno z akontacijo dohodnine,
odpiše, če je napovedal dohodek iz Avstrije najpozneje do 31. 3.
2010. Pod enakim pogojem se odpišejo tudi obresti, stroški postopka
pobiranja davka, denarne kazni in globe ter stroški postopka o
prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ (v nadaljnjem
besedilu tega člena: pripadajoče dajatve), ki jih je odmeril
oziroma izrekel davčni organ v zvezi z izpolnjevanjem davčne
obveznosti iz naslova dohodka iz Avstrije, prejetega v letih 2005,
2006, 2007 in 2008.
(8) Dohodnina za posamezno leto se odpiše v deležu, ki ga
predstavlja dohodek iz Avstrije v vseh dohodkih posameznega
davčnega zavezanca, ki se vštevajo v letno davčno osnovo. V tem
primeru se pri določanju poračuna dohodnine na letni ravni za
posamezno leto od neodpisanega zneska dohodnine za posamezno leto
odšteje med letom plačana dohodnina od dohodkov, ki se ne štejejo
za dohodek iz Avstrije, katera se šteje za akontacijo dohodnine. Če
je znesek tako odmerjene neodpisane dohodnine na letni ravni za
posamezno leto večji od zneska med letom plačane akontacije
dohodnine, davčni zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek
tako odmerjene neodpisane dohodnine na letni ravni za posamezno
leto manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se
zavezancu razlika dohodnine vrne.
(9) Če je davčni zavezanec, ki je upravičen do odpisa dohodnine ter
pripadajočih dajatev po tem členu, plačal dohodnino od dohodkov iz
Avstrije za posamezno leto, se mu v Sloveniji plačana dohodnina in
pripadajoče dajatve od dohodkov iz Avstrije vrnejo. Obresti se ne
obračunajo. Glede vračila se smiselno uporabi 97. člen tega zakona.
Če znesek za vračilo presega 200 eurov se ne glede na 97. člen tega
zakona vrnejo v dveh enakih obrokih, in sicer se prvi obrok vrne
najpozneje do 31. 12. 2010, drugi obrok pa najpozneje do 31. 12.
2011.
(10) Dohodnino, poračun dohodnine, odpis dohodnine, vračilo
dohodnine ter pripadajočih dajatev za posamezno leto določi davčni
organ z odločbo po poteku roka iz sedmega odstavka tega člena,
vendar najpozneje do 31. 12. 2010.
(11) Postopki o prekrških v zvezi z izpolnjevanjem davčne
obveznosti iz naslova dohodkov iz Avstrije, prejetih v letih 2005,
2006, 2007 in 2008, ki so ob začetku uporabe tega člena v teku, se
ustavijo oziroma se ne uvedejo novi, če davčni zavezanec ravna v
skladu s tem členom.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
146. člen
Drugi odstavek 37. člen zakona se začne uporabljati najkasneje 1.
januarja 2015.
147. člen
Četrti odstavek 146. člena zakona se začne uporabljati najkasneje
1. januarja 2012.
148. člen
Četrti odstavek 166. člena zakona se začne uporabljati najkasneje
1. januarja 2015.
149. člen
(1) 315. člen zakona se začne uporabljati za odmero akontacije
dohodnine za leto 2010.
(2) Za izračun dohodnine od obresti prejetih v letu 2009 od
vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija
in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, se
uporabljajo določbe osmega podpoglavja I. poglavja petega dela
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 –
ZDDKIS, 125/08 in 20/09 – ZDoh-2D).
150. člen
Podatki za leto 2009 se dostavijo v skladu s 337. členom Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS,
125/08 in 20/09 – ZDoh-2D).
151. člen
Sedmi odstavek 58. člena ter 383.b, 383.c, 383.d, 383.e, 383.f in
383.g člen zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2010.
152. člen
368.a člen se uporablja za vse tiste davčne zavezance, nad katerimi
je postopek likvidacije začet po uveljavitvi tega zakona. Postopki
likvidacij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se
zaključijo po določbah 368. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni
list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS, 125/08 in 20/09 –
ZDoh-2D).
153. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 4. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 56/08).
154. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2C (Uradni list RS, št. 43/10) vsebuje naslednji končni
določbi:
KONČNI DOLOČBI
5. člen
Nov peti odstavek 23. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja
2011.
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2D (Uradni list RS, št. 97/10) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Ne glede na četrti odstavek 97. člena zakona se preveč plačani
davek po posamezni vrsti davka, ki znaša do vključno 1 eura, odpiše
po stanju na dan 31. decembra 2010.
24. člen
Postopki v zvezi z dovolitvijo odlogov in obročnih plačil davkov,
ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se
končajo po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06,
24/08 – ZDDKIS, 125/08, 20/09 – ZDoh-2D, 110/09, 1/10 – popr. in
43/10).
25. člen
(1) Ne glede na peti odstavek 304. člena zakona se mora davčna
osnova začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto
2014.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se mora ne glede na tretji
odstavek 304. člena zakona priglasitev opraviti najpozneje do 31.
oktobra 2013, če skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva v
letu 2012 preseže znesek, določen v drugem odstavku 47. člena
ZDoh-2.
(3) Ne glede na tretji in četrti odstavek 304. člena zakona se
priglasitev in določitev nosilca dejavnosti v primeru, ko želijo
člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno
osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov z letom 2011, opravita
najkasneje do 31. januarja 2011.
(4) Davčni organ na podlagi priglasitve nosilcu izda odločbo o
načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti v 15 dneh od dneva prejema popolne
priglasitve. Na podlagi priglasitve nosilec kot zavezanec za
dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega
gospodinjstva začne z ugotavljanjem davčne osnove na podlagi
dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov
in normiranih odhodkov s 1. januarjem 2011.
26. člen
Ne glede na 281. člen zakona in ne glede na zakon, ki ureja
dohodnino, se od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, od katerih se
akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, davčni
odtegljaj ne odtegne in ne plača, če so po uveljavitvi tega zakona
ti dohodki izplačani na podlagi odločitev v zvezi z vloženim
pravnim sredstvom ali sproženim upravnim sporom zoper odločitve o
višini teh dohodkov, izdanih v upravnih postopkih, začetih pred 1.
januarjem 2010.
27. člen
(1) Ne glede na 315. člen zakona se za leto 2010 akontacija
dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj
in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 ugotovi z odločbo davčnega
organa na podlagi podatkov, ki so kot podatki, potrebni za izračun
akontacije od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na
panj, določeni v 313. členu zakona, ter podatkov izplačevalcev
drugih dohodkov o izplačanih dohodkih članom kmečkega
gospodinjstva.
(2) Z odločbo se odmeri akontacija dohodnine od katastrskega
dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70.
člena ZDoh-2 za leto 2010, poračunata prvi in drugi obrok
akontacije dohodnine od teh dohodkov za leto 2010 ter določita dva
obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka na panj za tekoče davčno leto.
(3) Kot prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od katastrskega
dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70.
člena ZDoh-2 se štejeta prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od
katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, kot sta
bila zavezancu določena z odločbo o odmeri akontacije dohodnine od
katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto
2009.
(4) Za določitev prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od
katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj se
upoštevata podatka o katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka
na panj brez povprečnih zneskov subvencij.
(5) Nerezidentu odločbo o akontaciji dohodnine od katastrskega
dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70.
člena ZDoh-2 za leto 2010 izda davčni organ.
(6) Odločbi iz prvega in petega odstavka tega člena morata biti
izdani do 30. marca 2011.
28. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2011, razen 8. člena tega
zakona, ki začne veljati 1. julija 2011.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12) vsebuje naslednji končni
določbi:
KONČNI DOLOČBI
27.
člen
V
Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11) prenehajo veljati v 77.
členu besedilo »pri izterjavi davščin in« in prva alineja ter 78.
in 81. člen.
28.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2F (Uradni list RS, št. 94/12) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
PREHODNE DOLOČBE
89. člen
Generalni davčni urad in Generalni carinski urad prvič objavita
podatke po 20. členu zakona 15. aprila 2013.
90. člen
83. in 85. člen tega zakona (Op.
uredništva – tj. spremenjen 394. in nov 398.a člen NUPB)
se začneta uporabljati 31. marca 2013.
91. člen
Ne glede na peti odstavek 51. člena zakona lahko davčni zavezanec,
ki ugotavlja svojo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih
odhodkov, predloži davčni obračun od dohodka iz dejavnosti za leti
2013 in 2014 v skladu s 305. členom zakona davčnemu organu tudi v
papirni obliki.
92. člen
Spremenjeni četrti in novi peti, šesti, sedmi, osmi ter deveti
odstavek 166. člena zakona se začnejo uporabljati najpozneje 1.
januarja 2015.
93. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, prvič posreduje Evropski
komisiji podatke iz točke a) prvega odstavka 253.b člena zakona do
1. januarja 2014, podatke iz točke b) prvega odstavka 253.b člena
zakona pa do 1. julija 2016.
94. člen
(1) Davčnim zavezancem, ki so pred uveljavitvijo tega zakona morali
priglasiti ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih
prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov za leto 2013 v skladu s 304. členom Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno
besedilo in 32/12), ker je skupni dohodek njihovega kmečkega
gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
v letu 2011 presegel 7.500 eurov, davčni organ po uradni dolžnosti
odpravi odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, razen če
zavezanec najkasneje do 15. januarja 2013 davčnega organa ne
obvesti, da želi ugotavljati davčno osnovo od dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov. Obvestilo iz prejšnjega stavka, predloženo po
roku, določenem v prejšnjem odstavku, se s sklepom zavrže. Pritožba
zoper sklep ne zadrži izvršitve.
(2) Kmečkim gospodinjstvom se za obveznost priglasitve ugotavljanja
davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti za leto 2014 v skladu s 304. členom zakona, za določitev
povprečnega skupnega dohodka kmečkega gospodinjstva, kot dohodek za
leto 2011 upošteva seštevek dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti za leto 2011 vseh članov kmečkega
gospodinjstva, določen na način, ki je za ugotavljanje dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2011
predpisan z zakonom, ki ureja dohodnino, in podatke centralnega
registra prebivalstva na dan 30. junija 2011. Kmečka gospodinjstva,
ki s povprečnim skupnim dohodkom iz let 2011 in 2012 presegajo
prag, določen v 304. členu zakona, o tem obvesti davčni organ z
obvestilom.
95. člen
(1) Ne glede na drugi stavek prvega odstavka spremenjenega 308.
člena zakona davčni zavezanec opravi priglasitev ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto
2013 najpozneje do 2. aprila 2013. Priglasitev, opravljeno po roku,
določenem v prejšnjem stavku, davčni organ s sklepom zavrže.
Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.
(2) Če je davčni zavezanec pred uveljavitvijo tega zakona zahteval
uveljavljanje davčne osnove za leto 2013 v skladu s 308. členom
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno
prečiščeno besedilo in 32/12), se šteje, da je priglasitev za leto
2013 opravljena v skladu s prejšnjim odstavkom, če davčni zavezanec
davčnega organa v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti o tem, da
za leto 2013 ne želi ugotavljati davčne osnove z upoštevanjem
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu s spremenjenimi
pogoji. Obvestilo iz prejšnjega stavka, predloženo po roku,
določenem v prejšnjem stavku, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper
sklep ne zadrži izvršitve.
(3) Za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov se za leto 2013 ne uporablja četrti odstavek
spremenjenega 308. člena zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek novega 307.a člena zakona se za
določitev in plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, za davčno leto
2013 za davčne zavezance, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali
davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov, smiselno ne uporabljata prvi in peti odstavek
spremenjenega 298. člena zakona. Akontacija dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo davčni zavezanec
iz prejšnjega stavka tega člena za leto 2013 plača v znesku, ki ga
izračuna sam na podlagi višine prihodkov, od katerih se je za
davčno leto 2012, določala davčna osnova na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov, višine normiranih odhodkov in
stopnje dohodnine, ki sta z zakonom, ki ureja dohodnino, za dohodek
iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, določeni za
leto 2013. Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije
predloži davčnemu organu najpozneje do roka, določenega za
priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov v prvem odstavku tega člena.
(5) Ne glede na spremenjeni 298. člen zakona se za določitev in
plačevanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
ki se všteva v letno davčno osnovo, za davčno leto 2013 za davčne
zavezance, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali davčno osnovo na
podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, uporablja 298.
člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno
prečiščeno besedilo in 32/12).
(6) Če je davčni zavezanec v letu 2012 ali predhodnih letih
ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov in je pred 1. januarjem 2013 prenehal z
opravljanjem dejavnosti, mora, ob upoštevanju določb zakona, ki
ureja dohodnino, da se prihodki upoštevajo na način, da ne pride do
njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja, predložiti
davčni obračun v skladu s 305. in 307. členom zakona, ob smiselni
uporabi 297. člena zakona, če v davčnih letih, ki se začnejo od
vključno 1. januarja 2013, prejme plačila prihodkov, ki so nastali
v okviru opravljanja dejavnosti v davčnih letih pred 1. januarjem
2013, v katerih je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov.
(7) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja v primeru:
1. nadaljevanja opravljanja dejavnosti po drugi osebi, ki prihodke
iz prejšnjega odstavka upošteva pri ugotavljanju svoje davčne
osnove, ter
2. ponovnega začetka opravljanja dejavnosti po 1. januarju 2013, za
davčna leta, v katerih je davčni zavezanec opravljal dejavnost.
(8) Če davčni zavezanec predloži davčni obračun v skladu s šestim
odstavkom tega člena, se obravnava kot da je za davčno leto
priglasil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
(9) V primeru iz 2. točke sedmega odstavka tega člena se prihodki
iz šestega odstavka tega člena vključijo v redni davčni obračun
davčnega leta.
96. člen
Ne glede na spremenjeni 340. člen zakona se za pošiljanje podatkov
za davčno leto 2012 uporablja 340. člen Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in
32/12).
97. člen
(1) Za davčno leto 2012 se dohodnina in akontacija dohodnine od
dohodka iz dejavnosti pobirata po postopkih, določenih po 1., 2. in
4. podpoglavju I. poglavja petega dela Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in
32/12).
(2) Za davčno leto 2012 se dohodnina od dohodka iz oddajanja
premoženja v najem pobira po postopkih, določenih v 1., 2. in 6.
podpoglavju I. poglavja petega dela Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in
32/12).
(3) Določba novega drugega odstavka 268. člena se začne uporabljati
za odmero dohodnine za leto 2013.
(4) Za davčno leto 2012 se akontacija dohodnine od dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pobira po
postopkih, določenih v 5. podpoglavju I. poglavja petega dela
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno
prečiščeno besedilo in 32/12).
98. člen
(1) Ne glede na prvi stavek tretjega odstavka novega 382.a člena
zakona zavezanec opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno obdobje 2013 davčnemu
organu najpozneje do 2. aprila 2013. Priglasitev, opravljeno po
roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s
sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.
(2) Za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov se za leto 2013 ne uporablja šesti odstavek
novega 382.a člena zakona.
99. člen
(1) Do sistemske ureditve se za predlaganje davčnega obračuna pri
prenosu podjetja podjetnika na podjetnika v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, smiselno uporabljajo določbe 297.a člena
zakona.
(2) Do sistemske ureditve se za predlaganje davčnega obračuna pri
prenosu dela podjetja podjetnika na podjetnika v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske družbe, smiselno uporabljajo določbe 297.b
člena zakona.
(3) Davčni zavezanec, ustanovljen s prenosom podjetja oziroma dela
podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost in predlaga davčni
obračun v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, sam
izračuna predhodno akontacijo, izhajajoč iz zadnjega obračuna
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki
opravlja dejavnost, in je prenesla podjetje oziroma del podjetja na
davčnega zavezanca, ob upoštevanju obsega prenosa in uveljavljanja
ugodnosti pri prenehanju opravljanja dejavnosti fizične osebe.
Obrazložen izračun davčne osnove, višino predhodne akontacije in
obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu hkrati ob
predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa
v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.
Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine
od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so
potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne
akontacije in obrokov predhodne akontacije.
KONČNA DOLOČBA
100. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, razen spremenjenega 248. člena zakona, ki
začne veljati 1. januarja 2015, in sicer za davčna obdobja po 1.
januarju 2014, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in
32/12).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2G (Uradni list RS, št. 111/13) vsebuje še naslednjo prehodno
in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
25. člen
Zadeve po petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in
94/12), glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v
teku pred davčnim organom ali sodiščem, se končajo po Zakonu o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12 in 94/12).
26. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2014.
Zakon s spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru
– ZIN-B (Uradni list RS, št. 40/14) vsebuje naslednjo končno
določbo:
25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o finančni upravi – ZFU (Uradni list RS, št. 25/14)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
102. člen
(prenehanje veljavnosti 71. člena, 4. točke 127. člena in 131.
člena ZDavP-2)
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12 in 111/13) se 71. člen, 4. točka
drugega odstavka 127. člena in 131. člen črtajo.
112. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne četrtega meseca,
ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2H (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje še naslednje prehodne
in končno določbo:
PREHODNE DOLOČBE
25. člen
Nov 31.a člen zakona se začne uporabljati 31. januarja 2015.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz šestega odstavka
31.a člena zakona najkasneje do 15. januarja 2015.
26. člen
Nov 85.a člen se začne uporabljati 1. januarja 2016.
27. člen
(prehodna določba v zvezi z izvajanjem mednarodne pogodbe o
izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in
izvajanju FATCA)
(1) Ne glede na prvi odstavek 266.d člena zakona poročevalskim
finančnim institucijam Slovenije v primeru računov, o katerih se
poroča in jih vodijo na dan 30. junija 2014, informacij o
identifikacijski številki davkoplačevalca v ZDA za posamezne osebe
ni treba vključiti v poročanja pristojnemu organu za koledarska
leta 2014, 2015 in 2016, če te številke ni v evidencah poročevalske
finančne institucije. V takem primeru se v poročanje vključi datum
rojstva te osebe, če ga ima poročevalska finančna institucija v
svojih evidencah.
(2) Informacije iz prvega odstavka 266.d člena zakona se
pristojnemu organu sporočajo ob upoštevanju tretjega in četrtega
odstavka 3. člena sporazuma.
(3) Ne glede na drugi odstavek 266.g člena zakona mora poročevalska
finančna institucija Slovenije informacije, ki se nanašajo na
koledarsko leto 2014, sporočiti pristojnemu davčnemu organu
najpozneje do 30. junija 2015.
28. člen
(prehodna določba v zvezi z obveznostmi poročevalskih finančnih
institucij za leti 2015 in 2016)
(1) Poročevalska finančna institucija Slovenije za koledarski leti
2015 in 2016 pristojnemu organu letno sporoči tudi naziv in naslov
vsake nesodelujoče finančne institucije, ki ji je izvršila plačila,
in skupni znesek teh plačil.
(2) Če poročevalska finančna institucija Slovenije v koledarskemu
letu, za katero se poroča, ni izvršila plačil nesodelujočim
finančnim institucijam, to sporoči pristojnemu organu.
(3) Poročevalska finančna institucija mora uveljaviti postopke, ki
ji omogočajo identifikacijo plačil iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Informacije o plačilih iz prvega in drugega odstavka tega člena
se sporočajo v roku in na način iz 266.g člena zakona.
29. člen
(davčni prekrški poročevalskih finančnih institucij v zvezi z
obveznostmi za leti 2015 in 2016)
(1) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek
finančna institucija, če:
1. za koledarski leti 2015 in 2016 pristojnemu organu letno ne
sporoči tudi naziva in naslova vsake nesodelujoče finančne
institucije, ki ji je izvršila plačila, in skupnega zneska teh
plačil, teh podatkov ne sporoči pravočasno oziroma ne sporoči, da v
koledarskemu letu, za katero se poroča, ni izvršila plačil
nesodelujočim finančnim institucijam (prvi, drugi in četrti
odstavek 28. člena tega zakona);
2. pristojnemu organu ne sporoča informacij o plačilih iz prvega in
drugega odstavka 28. člena tega zakona v roku in na način iz 266.g
člena zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba finančne institucije.
KONČNA DOLOČBA
30. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2015.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2I (Uradni list RS, št. 91/15) vsebuje še naslednje prehodne
in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
92. člen
(prehodna določba v zvezi z obveznostmi poročevalskih finančnih
institucij Slovenije glede izvajanja III.A poglavja zakona)
(1) Ne glede na tretji odstavek 255.b člena zakona se, razen če se
poročevalska finančna institucija Slovenije odloči drugače glede
vseh že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli
jasno identificirane skupine takšnih računov, za že obstoječi račun
subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra
2015 ne presega v eurih izraženega zneska, ki ustreza 250.000 USD,
ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za račun, o
katerem se poroča. Presežek zneska se ugotavlja na zadnji dan
koledarskega leta.
(2) Poročevalska finančna institucija Slovenije lahko postopke
dolžne skrbnosti za nove račune uporabi za že obstoječe račune.
(3) Ne glede na 10. podpoglavje petega dela zakona poročevalske
finančne institucije vodijo postopke in sporočajo podatke v skladu
s III.A poglavjem četrtega dela zakona, če gre za istovrstne
obveznosti (vodenje postopkov in sporočanje podatkov), kot so
določene v 10. podpoglavju petega dela zakona.
(4) Poročevalska finančna institucija Slovenije sporoči pristojnemu
organu informacije iz prvega in tretjega odstavka 255.č člena
zakona za koledarsko leto 2016 najpozneje do 30. junija 2017.
93. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki, začeti v zvezi s 304. členom Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 –
ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14), se končajo po določbah tega
zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka davčni organ po uradni
dolžnosti določi način ugotavljanja davčne osnove na podlagi
dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in nosilca kmečkega
gospodinjstva, za kmečka gospodinjstva, ki so v skladu z drugim
odstavku 47. člena Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 –
ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14
in 23/15), morali obvezno opraviti priglasitev in določiti nosilca
kmečkega gospodinjstva, pa priglasitev ni bila opravljena ali ni
bil določen nosilec dejavnosti v skladu s 304. členom tega
zakona.
(3) Davčni organ določi za nosilca kmečkega gospodinjstva člana
kmečkega gospodinjstva, ki je nosilec kmetije po predpisih o
kmetijstvu. Če nobeden od članov kmečkega gospodinjstva ni nosilec
kmetije po predpisih o kmetijstvu, davčni organ določi nosilca
izmed članov kmečkega gospodinjstva tako, da za nosilca določi
tistega člana, ki izpolnjuje največ od naslednjih pogojev:
1. ima v uporabi največji delež kmetijskih in gozdnih zemljišč;
2. je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova
kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
3. je najstarejši član kmečkega gospodinjstva.
Če več članov izpolnjuje enako število pogojev, se za nosilca
določi najstarejšega izmed teh članov.
(4) Davčni organ z odločbo določi način ugotavljanja davčne osnove
in nosilca kmečkega gospodinjstva na podlagi podatkov, s katerimi
razpolaga.
(5) Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne
zadrži izvršitve odločbe.
94. člen
(izdaja in uporaba podzakonskih predpisov)
(1) Minister, pristojen za finance, izda predpis iz spremenjenega
prvega odstavka 289. člena zakona do 31. decembra 2015.
(2) Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od
dohodka iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja) zaradi
uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 138/06) in
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E,
19/13, 45/14, 97/14 in 39/15) se uskladita z določbami tega zakona
v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
95. člen
(začetek uporabe novega 14.a do 14.g člena zakona)
Novi 14.a, 14.b, 14.c, 14.č, 14.d, 14.e, 14.f in 14.g člen zakona
se začnejo uporabljati 1. januarja 2017.
96. člen
(začetek uporabe nekaterih spremenjenih določb zakona)
(1) Spremenjeni 58. člen zakona se začne uporabljati 1. januarja
2016.
(2) Spremenjeni 288., 316., 326., 330., 337. in 339. člen zakona se
začnejo uporabljati za odmero akontacij dohodnine in odmero
dohodnine za leto 2016.
(3) Do začetka uporabe spremenjenega 58., 288., 316., 326., 330.,
337. in 339. člena zakona se uporabljajo 58., 288., 326., 330.,
337. in 339. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 –
ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in
90/14).
97. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, razen spremenjenega 243.a, 248, 253.b, 266.g
člena, novega 255.a, 255.b, 255.c, 255.č, 255.d, 255.e, 255.f,
255.g, 255.h in 400.b člena zakona, ki začnejo veljati 1. januarja
2016.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2J (Uradni list RS, št. 63/16) vsebuje še naslednje prehodne
in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62.
člen
(prehodna določba v zvezi z drugim odstavkom 102. člena)
Spremenjeni drugi odstavek 102. člena zakona, ki se nanaša na sklep
o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi po zakonu, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke
prisilnega prenehanja, se uporablja za postopke, ki so bili v
skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, uvedeni po 26.
aprilu 2016.
63.
člen
(prehodna določba glede sporočanja podatkov iz 248.a člena za
obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2016)
(1) Ne
glede na četrti odstavek 248.a člena zakona pristojni organ
pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji do 1.
januarja 2018 sporoči podatke, navedene v prvem odstavku 248.a
člena, o vnaprejšnjem davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali o
vnaprejšnjem cenovnem sporazumu, ki je izdan ali spremenjen v
obdobju petih let pred 1. januarjem 2017. Če so bila vnaprejšnja
davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni
sporazumi izdani ali spremenjeni med 1. januarjem 2012 in 31.
decembrom 2013, se ti sporočajo pod pogojem, da so bili še vedno
veljavni 1. januarja 2014. Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s
čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani ali
spremenjeni med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, se to
sporočanje izvede ne glede na to, ali so še veljavni.
(2) Ne
glede na peti odstavek 248.a člena zakona, do začetka delovanja
osrednje podatkovne zbirke, pristojni organ pristojnemu organu
druge države članice, ki je poslal podatke, potrdi prejem teh
podatkov takoj, najpozneje pa v sedmih delovnih dneh po njihovem
prejemu.
64.
člen
(prehodna določba v zvezi z izmenjavo podatkov od prihrankov v
obliki plačil obresti za leto 2016)
Ne glede
na 39. člen tega zakona se 255. člen zakona še naprej uporablja v
zvezi s sporočanjem podatkov od prihrankov v obliki plačil obresti
pristojnemu organu, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki
po mednarodnih pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki
jih je sklenila Republika Slovenija in se začasno uporabljajo ali
veljajo.
65.
člen
(prehodna določba glede prve predložitve in prve izmenjave
CbCR)
(1)
Poročevalec iz tretjega odstavka 255.i člena zakona prvič predloži
CbCR za poslovno leto mednarodne skupine podjetij, ki se začne 1.
januarja 2016 ali pozneje.
(2)
Poročevalec iz četrtega odstavka 255.i člena zakona prvič predloži
CbCR za poslovno leto mednarodne skupine podjetij, ki se začne 1.
januarja 2017 ali pozneje.
(3)
Pristojni organ prvič izmenja CbCR v 18 mesecih od zadnjega dne
poslovnega leta mednarodne skupine podjetij v skladu s prvim
odstavkom 248.b člena zakona.
66.
člen
(prehodna določba glede 304. člena zakona)
Ne glede
na tretji odstavek 304. člena zakona se priglasitev ugotavljanja
davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ter določitev nosilca
dejavnosti za leto 2017 opravita do 15. januarja 2017.
67.
člen
(prehodna določba glede 316.a, 316.b, 316.c, 316.č in 340.a
člena ter 397. člena)
316.a,
316.b, 316.c, 316.č in 340.a člen zakona ter 10.a, 10.b in 28.a
točka 397. člena zakona se začnejo uporabljati za davčno leto, za
katero se začne uporabljati nova metoda ugotavljanja katastrskega
dohodka.
68.
člen
(prehodna določba v zvezi z izdajo potrdila o davčnem
rezidentstvu)
348. člen
zakona se uporablja do 31. decembra 2016.
69.
člen
(prehodna določba v zvezi z dajanjem podatkov od prihrankov v
obliki plačil obresti za leto 2016)
Ne glede
na 51. člen tega zakona se 350. in 351. člen zakona še naprej
uporabljata v zvezi z dajanjem podatkov od prihrankov v obliki
plačil obresti, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki po
mednarodnih pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki jih
je sklenila Republika Slovenija in se začasno uporabljajo ali
veljajo.
70.
člen
(prehodna določba v zvezi z uveljavljanjem odbitka davka,
plačanega v tujini)
Sedmi
odstavek 328. člena zakona se uporablja za koledarska leta pred
letom 2017, v katerih je bil davek v drugi državi članici
plačan.
71.
člen
(uporaba določb tega zakona)
(1)
Zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v
teku, se končajo po tem zakonu.
(2)
Zadeve, glede katerih je bilo ob začetku uporabe tega zakona že
vloženo pravno sredstvo oziroma začet upravni spor, se končajo po
Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, številka 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14
– odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15).
(3) Če je
bilo uporabljeno pravno sredstvo oziroma začet upravni spor po
prejšnjem odstavku in je bila izdana odločba odpravljena in zadeva
vrnjena v ponovni postopek, se postopek nadaljuje po tem
zakonu.
72.
člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z
dnem uporabe tega zakona prenehata veljati:
–
Pravilnik o obliki in načinu dostave podatkov o dohodku od
prihrankov v obliki plačil obresti (Uradni list RS, št. 114/09 in
103/10) in
–
Pravilnik o določitvi ozemelj, ki uporabljajo ukrepe, ki ustrezajo
ali so enaki tistim, ki jih določa Direktiva Sveta 2003/48/ES
(Uradni list RS, št. 138/06).
(2)
Pravilnik iz prve alineje prejšnjega odstavka se še naprej
uporablja v zvezi z dajanjem podatkov od prihrankov v obliki plačil
obresti, ki jih dosegajo upravičeni lastniki po mednarodnih
pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki se začasno
uporabljajo ali veljajo.
73.
člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta
zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
(2) Do
začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12,
94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU,
40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15).
(3) Ne
glede na prvi odstavek tega člena sprememba sedmega odstavka 58.
člena zakona začne veljati 6. februarja 2017.
(4) 353.a člen zakona se začne uporabljati za obračune prispevkov
za socialno varnost za mesec januar 2018, razen za zavezance za
prispevke za socialno varnost samozaposlene osebe in družbenike,
katerim se osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določa
na podlagi 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C,
101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 –
ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15), za katere se začne uporabljati
za mesec januar 2017.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku –
ZDavP-2K (Uradni list RS, št. 69/17) vsebuje še naslednje prehodne
in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
21. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z
dnem začetka veljavnosti tega zakona prenehajo veljati:
–
Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka
iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja) zaradi
uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 138/06),
–
Pravilnik o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju
opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi (Uradni list
RS, št. 103/10),
–
Pravilnik o obrazcu zahtevka za uveljavljanje dejanskih stroškov
nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika (Uradni list
RS, št. 9/11),
–
Pravilnik o obvestilu za uveljavljanje olajšave za vzdrževane
družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine (Uradni list RS,
št. 138/06),
–
Pravilnik o obrazcu obvestila o uveljavljanju davčne osnove po 84.
členu ZDoh-2 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in
dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah (Uradni list RS,
št. 138/06),
–
Pravilnik o obrazcu vloge za uveljavljanje posebne olajšave za
vzdrževane družinske člane, obrazcu vloge za uveljavljanje olajšave
za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost
ter obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz
drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih
stroškov (Uradni list RS, št. 101/15).
(2)
Minister, pristojen za finance, izda predpise na podlagi tega
zakona v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega zakona. Do
izdaje teh predpisov se uporabljajo predpisi iz prejšnjega
odstavka.
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah –
ZJF-H (Uradni list RS, št. 13/18) vsebuje še naslednjo končno
določbo:
11. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o davčnem postopku – ZDavP-2L (Uradni list RS, št. 36/19) vsebuje
še naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
41. člen
(prva predložitev in prva izmenjava
podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se
poroča)
(1) Posredniki oziroma zadevni davčni
zavezanci do 31. avgusta 2020 predložijo podatke o čezmejnih
aranžmajih, o katerih se poroča, v skladu z novim 248.c členom
zakona, in so se začeli izvajati med 25. junijem 2018 in 1. julijem
2020.
(2) Prva avtomatična izmenjava podatkov v
skladu z novim 248.c členom zakona se izvede najkasneje do 31.
oktobra 2020.
42. člen
(uporaba določb za zahteve za začetek
postopka skupnega dogovarjanja)
(1) Spremenjeni 256. člen, novi 256.a,
256.b, 256.c, 256.č, 256.d in 256.e člen, spremenjeni 257. člen,
novi 257.a, 257.b, 257.c, 257.č in 257.d člen, spremenjeni 258.
člen, nova 258.a in 258.b člen ter spremenjeni 265. člen se
uporabljajo za vse zahteve, vložene od 1. julija 2019 za davčna
obdobja, ki so se začela 1. januarja 2018 ali kasneje, pristojna
organa pa se lahko dogovorita, da se ti členi uporabljajo tudi za
zahteve, vložene pred navedenim datumom ali za predhodna davčna
leta.
(2) Za zahteve za začetek postopka skupnega
dogovarjanja, ki so vložene po 1. 7. 2019 za davčna obdobja pred 1.
januarjem 2018, se smiselno uporabljajo novi 256.a, 256.b, 256.c,
256.č, 256.d člen in spremenjeni 258. člen tega zakona, če ni z
mednarodno pogodbo določeno drugače.
43. člen
(dokončanje postopkov)
Zadeve, glede katerih je postopek ob
začetku uporabe tega zakona v teku, in zadeve, glede katerih je
bilo ob začetku uporabe tega zakona že vloženo pravno sredstvo
oziroma začet upravni spor, se končajo po Zakonu o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12,
94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU,
40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17 in 13/18 –
ZJF-H).
44. člen
(izdaja podzakonskih
predpisov)
Minister, pristojen za finance, izda
predpis iz sedmega in osmega odstavka 256.b člena, šestega odstavka
257.a člena in petega odstavka 258.b člena zakona do 1. julija
2019.
45. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. julija 2019, razen novega III.C poglavja četrtega dela zakona in
novega 248.c člena zakona, ki se začneta uporabljati 1. julija
2020.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se
uporablja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr,
111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15,
63/16, 69/17 in 13/18 – ZJF-H).