Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
SVAŠTVO V ZUNAJZAKONSKI
SKUPNOSTI
Pojasnilo FURS,
št. 4222-8/2014-1 (01112-01) z dne 19. 12. 2014
Davčni urad nam je
posredoval odločbo organa druge stopnje številka: DT-
499-11-18/2013-2 z dne 2. 8. 2013, v kateri je bilo zavzeto
stališče (na strani 3), da v zunajzakonski skupnosti svaštvo ni
možno. Glede na to, da smo doslej pojasnjevali, da sta zakonska in
zunajzakonska skupnost za namene davka na dediščine in darila
izenačeni in oproščali svaštvo (zet, snaha, pastorek) tako v
zakonski kot zunajzakonski skupnosti, prosijo za stališče o nastali
problematiki.
V nadaljevanju
pojasnjujemo:
Svaštvo je vez med
možem in ženinimi sorodniki oziroma med ženo in moževimi sorodniki
in je vezano le na obstoj zakonske zveze, zato svaštvo v
zunajzakonski skupnosti ni možno.
Svaštvo traja od
sklenitve pa do prenehanja zakonske zveze.
Zakon o davku na
dediščine in darila - ZDDD (Uradni list 117/06) v 2. členu določa,
da je predmet obdavčitve po tem zakonu premoženje, ki ga fizična
oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo
in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. V 3. členu
ZDDD določa, da je zavezanec za plačilo davka fizična ali pravna
oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja
ali darovanja. Davčni zavezanec je tudi fizična oseba, ki prejme
premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na
podlagi darilne pogodbe za primer smrti. Davek na dediščine in
darila se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo. Davčni urad odmeri
davek v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega
sklepa o dedovanju.
Nadalje ZDDD v prvi
točki 9. člena določa, da je davka oproščena dediščina, ki jo
prejme dedič prvega dednega reda (kamor spadajo vsi zapustnikovi
potomci, tudi vnuki in pravnuki ter zakonec zapustnika), oziroma
obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Z dediči
prvega dednega reda so skladno z drugim odstavkom 9. člena ZDDD
izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel
z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski
skupnosti.
Svaštvo je vez med
možem in ženinimi sorodniki oziroma med ženo in moževimi sorodniki
in je vezano le na obstoj zakonske zveze, kar pomeni, da svaštvo
traja od sklenitve zakonske zveze pa do prenehanja zakonske zveze.
Svaštvo v zunajzakonski skupnosti ni možno tudi v primeru, da bi
bilo mogoče z zadostno verjetnostjo utemeljiti obstoj zunajzakonske
skupnosti.
Pripominjamo, da ima
zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza,
ampak le v razmerju med njima (po Družinskem zakoniku), na drugih
pravnih področjih pa ima zunajzakonska skupnost pravne posledice
le, če zakon tako določa. Razmerje svaštva praviloma nastane s
sklenitvijo zakonske zveze in tako ni nikjer podlage za tolmačenje,
da se svaštvo lahko upošteva tudi v primeru zunajzakonske
skupnosti.
S problematiko
svaštva in odločbo druge stopnje, smo seznanili tudi Ministrstvo za
finance, Sektor za sistem obdavčitve dohodkov in premoženja ter
prejeli njihov odgovor po e-pošti z dne 15. 9. 2014 v katerem
soglašajo z odločitvijo drugostopnega organa.
V
pojasnilu z naslovom Davek na
dediščine in darila – dedni redi in davčne oprostitve štev.:
4222-1/2008 z dne 10. 1. 2008 (objavljenem na spletni strani
DURS in Maks-u) smo glede na izenačitev zakonske in zunajzakonske
skupnosti za namen davka, izenačevali tudi svaštvo (zet, snaha,
pastorek) ter priznavali oprostitev plačila davka po 9. členu ZDDD.
Glede na spremembo stališča, bomo omenjeno navodilo ustrezno
popravili in dopolnili.
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [18.02.2015].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§
Zakon o
davku na dediščine in darila - ZDDD (Uradni list RS, št.
117/06).
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.