Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za javno upravo
Številka: 010-175/2017/2
Datum: 12.05.2017
PREMESTITEV ZAPOSLENEGA ZARADI
DELOVNIH POTREB
V mnenje smo prejeli predlog, ki se nanaša na predlagano spremembo
zakonodaje s področja premestitve javnega uslužbenca zaradi
delovnih potreb. Predlagatelj predlaga, da se 149. člena Zakona o
javnih uslužbencih, ki v drugem odstavku določa, da je »Premestitev
zaradi delovnih potreb na območju Republike Slovenije dopustna le,
če kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja
opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro
vožnje z javnih prevoznim sredstvom« nadomesti s »čas potovanja
traja več kot eno uro«. Po mnenju predlagatelja je obstoječa
ureditev namreč izrazito diskriminatorna ter neenako obravnava
uslužbence, saj kot merilo upošteva zgolj čas vožnje z javnih
prevozom, ne upošteva pa časa, ki ga uslužbenec potrebuje, da sploh
pride do javnega prevoza, niti ne upošteva časa čakanja med
posameznimi vlaki/avtobusi, če mora uslužbenec prestopati, čas
čakanja pa je lahko zelo dolg, če gre za zveze med manjšimi kraji,
v praksi tudi eno uro ali več. V zvezi z prejetim predlogom v
nadaljevanju posredujemo naslednji odgovor:
Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU; Uradni list RS št.
63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A,
69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF) v drugem
odstavku 149. člena z namenom varstva pravic javnega uslužbenca
omejuje premestitev zaradi delovnih potreb na tako oddaljeno
delovno mesto, da bi to uslužbenca lahko prekomerno obremenjevalo.
Premestitev zaradi delovnih potreb je tako dopustna le, če kraj
opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja
opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro
vožnje z javnim prevozom.
V zvezi s konkretnim predlogom predlagatelja nadalje pojasnjujemo,
da ZJU dopušča urejanje posameznih vprašanj s kolektivno pogodbo.
Na podlagi osmega odstavka 22. člena ZJU se tako posamezna
vprašanja lahko uredijo s kolektivno pogodbo. Vprašanj, ki so
urejena s kolektivno pogodbo, pa z zakonom, uredbo ali splošnim
aktom organa ni dopustno drugače urejati. Tudi določbe 92. člena
ZJU se nanašajo na razmerje med zakonom in kolektivno pogodbe. Iz
navedenega člena izhaja, da javnemu uslužbencu ni mogoče zagotoviti
večjih pravic ali bolj ugodnih pogojev dela, kot jih določajo
predpisi s področja delovnega prava in kolektivne pogodbe, toda
tudi manjših ali manj ugodnih ne.
Pri premestitvi zaradi delovnih potreb je zato potrebno upoštevati
tudi določbe Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v
Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPND; Uradni list RS, št.
18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94,
59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99
– ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06
– ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09,
2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15 in 88/16)
in ne le ZJU.
Določba 24. člena KPND, ki ureja razporejanje delavcev, se
glasi:
»(1) Delavca je mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo
oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega
opravljanja nalog, in sicer:
·
če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno
izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v
delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko
opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo
dela;
·
če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca
v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je
nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in
sposobnostim delavca.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec
delovno razmerje brez objave.
(3) O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena
sporazumno odločita pristojna organa v zavodih.
(4) Delavca ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v drugem
kraju:
·
če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo možnosti za
varstvo in šolanje otrok, prevoz, stanovanjski in drugi življenjski
pogoji delavca in njegove družine, ali
·
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega
zdravja, ali
·
če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi
prevoznimi sredstvi več kot dve uri, za mater delavko z otrokom do
treh let starosti pa več kot eno uro.«.
Ker so določbe KPND, ki določajo omejitve pri premestitvah javnih
uslužbencev iz kraja v kraj, zanje ugodnejše (širše) kot jih določa
ZJU, jih je potrebno upoštevati. Določbe 24. člena KPND
zagotavljajo javnemu uslužbencu varstvo v primeru premestitve na
delovno mesto v drugem kraju. Zaradi take premestitve se ne smejo
bistveno poslabšati možnosti za varstvo in šolanje otrok, prevoz,
stanovanjski in drugi življenjski pogoji uslužbenca in njegove
družine, premestitev pa tudi ne sme vplivati na bistveno
poslabšanje uslužbenčevega zdravja. Ti dve omejitvi sta
(alternativno) in se ugotavljata v vsakem konkretnem primeru
posebej. Po tretji (alternativno) določeni omejitvi pa je
premestitev brez privolitve (soglasja) javnega uslužbenca
nezakonita, če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah
z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri, za mater delavko z
otrokom do treh let starosti pa več kot eno uro. Ta omejitev
predpostavlja, da se pogoji uslužbenca bistveno poslabšajo v
primeru, ko za pot na delo in z dela porabi dnevno več kot dve
uri.
Veljavne določbe 24. člena KPND urejajo varstvo javnega uslužbenca
pred tako premestitvijo, ki bi zaradi prevelike oddaljenosti in
preveč časa za pot od njegovega bivališča do kraja opravljanja
dela, lahko pomenila bistveno poslabšanje njegovih življenjskih
(predvsem družinskih) pogojev. Tudi te omejitve je delodajalec
dolžan upoštevati. Pri ugotavljanju časa se ne upošteva le čas
vožnje javnega prevoznega sredstva, ampak celoten čas, ki je
potreben za prihod na delo in z dela, torej tudi čas za pot od doma
oziroma delovnega mesta do javnega prevoznega sredstva, čas čakanja
med prestopanjem, ipd. Pot na delo in z dela vključuje celotno
porabo časa, ne samo vožnjo z javnim prevozom.
Stališče, da je potrebno upoštevati določbe KPND, ki določajo
omejitve pri premestitvah javnih uslužbencev iz kraja v kraj, ker
so zanje ugodnejše (širše) kot jih določa ZJU, potrjuje tudi sodna
praksa (na primer sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII
Ips 97/2008, z dne 11. 5. 2009).
Upoštevaje navedeno je v zvezi s konkretnim predlogom predlagatelja
po našem mnenju mogoče zaključiti, da ureditve v drugem odstavku
149. člena ZJU, ki se nanaša na omejitve premestitve javnega
uslužbenca zaradi delovnih potreb (pri čemer je določena tudi
oddaljenost 70 km in ne le ena ura vožnje z javnim prevozom), ni
potrebno spreminjati in da nadaljnja obravnava predloga
predlagatelja ni potrebna.
Vsebina pojasnila / mnenja
Ministrstva za javno upravo temelji na naslednji zakonodaji
(zakonski in podzakonski predpisi):
·
Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1, Uradni list RS, št.
21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F in
52/16-ZDR-1A.
·
Zakonodaja, ki se uporablja za
»javne uslužbence«.
·
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki
Sloveniji - KPnd, Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93,
12/94, 15/94, 80/94, 37/97, 03/98, 03/98, 122/00, 99/01, 08/03,
73/03, 115/05, 71/06, 62/07, 65/07, 19/08, 57/08, 67/08, 40/12,
03/13, 46/13, 67/13, 07/14, 52/14, 95/14, 03/15, 55/15, 91/15,
04/16, 46/16, 51/16, 88/16 in 03/17.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje Ministrstva za javno upravo, je pripis
uredništva.