PREDLOŽITEV REK OBRAZCEV ZA DOHODKE IZ DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO (REK-i – oproščeni dohodki) - v letu 2017 (01.02.2017)


 

Iz sklopa - modula:

STATISTIKA & INFO/Super rokovnik/Materialni predpisi/Dohodnina/…

 

»PREDLOŽITEV REK OBRAZCEV ZA DOHODKE IZ DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO (REK-i – oproščeni dohodki)« – v letu 2017

 

 

Na kratko o tem:

§  za dohodke iz delovnega razmerja, ki se skladno z določili prvega in drugega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, je izplačevalec dohodka, ki opravlja dejavnost, (t. i. plačnik davka) dolžan FURS poročati;

§  plačnik davka lahko poroča skupaj npr. po REK-u za izplačilo plače, če pa dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplača samostojno, pa tudi ločeno – po tem sestavku in z vnosi v rokovnik, podajamo informacije za primere poročanja v povezavi z izplačili dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in se izplačajo samostojno;

 

§  plačnik davka poroča (»elektronsko«) po portalu eDavki po obrazcu REK-1 (šifra dohodka za tovrstno samostojno poročanje je 1190);

§  pogostost poročanja: 1x mesečno (do 12x letno);

§  rok poročanja: najkasneje zadnji dan meseca za dohodke prejete v preteklem mesecu;

§  koristno orodje: Statistični podatki (Kilometrina, Regres za prehrano, Dnevnice, Terenski dodatek, Ločeno življenje, Obvezna praksa, Jubilejne nagrade, Odpravnine, Solidarnostna pomoč).

 

 

Pri predložitvi REK obrazcev za izplačane dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, v letu 2017 se upoštevajo določila:

§  Zakona o dohodnini (glej: Zakonodaja/Davki/Dohodnina/ZDOH/Zakon o dohodnini (ZDoh-2) – prvi odstavek 37. in 44. člen),

§  Zakona o davčnem postopku(glej: Zakonodaja/Davki/Davčni postopek in davčna služba/ZDavP/Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) – 278. člen),

§  Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (glej: Zakonodaja/Davki/Davčni postopek in davčna služba/ Podzakonski akti – ZDavP/ Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (REK obrazci) –  prvi odstavek 1., prvi in tretji odstavek, 2. in 3. člen ter predvsem Priloga 1).

 

 

ZDoh-2

 

37. člen

(dohodek iz delovnega razmerja)

(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,

2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,

3. povračilo stroškov v zvezi z delom,

4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,

5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,

6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,

7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,

8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.

(2) […]

 

44. člen

(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)

(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:

1. obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delodajalec;

2. premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije, ki se ne všteva v davčno osnovo in načina objave usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega zakona;

3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada, ter mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance;

4. povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so:

a) dnevnica,

b) povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina),

c) povračilo stroškov za prenočišče, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Povračilo stroškov po tej točki se lahko določi ločeno ali v skupnih zneskih;

4.a povračilo stroškov delojemalcu za plačane premije za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, kadar gre za zavarovanje, ki velja v vseh državah sveta, in kadar:

– je sklenitev takega zavarovanja vezana le na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju v tujini,

– je povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja na voljo vsem delojemalcem, ki službeno potujejo v tujino, in

– tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma najnižjo višino kritja);

5. vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi predpisi;

6. nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 2% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji;

7. jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;

8. plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada;

9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13), vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;

10. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil;

11. odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.

(2) Pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

(3) Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, navedenega v 6., 9., 10. in 11. točki prvega odstavka tega člena, se upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije.

(4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

 

 

ZDavP-2

 

2. podpoglavje

Akontacija dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na letni ravni – splošno

 

278. člen

(izračun akontacije dohodnine)

(1) Akontacijo dohodnine izračuna:

1. plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,

2. davčni zavezanec sam v davčnem obračunu,

3. davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca, oziroma podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, med letom izračunava in plačuje akontacija dohodnine, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Akontacija dohodnine se izračuna in plača od davčnih osnov in po stopnjah, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3) Obrazec obračuna davčnega odtegljaja, davčnega obračuna in davčne napovedi iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun akontacije dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in identifikacijo zavezanca za davek.

 

 

Pravilnik – REK obrazci

 

1. člen

S tem pravilnikom se določa vrsta, oblika in način predložitve podatkov v obračunu davčnih odtegljajev, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davčnega odtegljaja, za dohodke, za katere seskladno z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) in Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) izračunava akontacija dohodnine oziroma dohodnina z davčnim odtegljajem oziroma se bi izračunavala, če bi se dohodek všteval v davčno osnovo oziroma ne bi bil oproščen, razen za dohodke, ki so oproščeni dohodnine skladno z 20. do 34. členom ZDoh-2, ter navodila za izpolnitev in predložitev obračunov davčnih odtegljajev davčnemu organu.

[…]

 

2. člen

Plačniki davka predložijo obračun davčnih odtegljajev po vrstah, v obliki in na način, določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Obračun davčnih odtegljajev je sestavljen iz:

– zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev ter

– podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki so izkazani individualno po davčnem zavezancu.

[…]

V obračunu davčnih odtegljajev se opravi tudi izračun prispevkov za socialno varnost po drugem in tretjem odstavku 352. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, 117/06 št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).

 

3. člen

Plačnik davka, ki opravlja dejavnost, predloži obračun davčnih odtegljajev v elektronski obliki po sistemu eDavki na spletni naslov: http://edavki.durs.si.

 

Priloga 1

[…]

 

Podatke na predpisan način predložijo davčnemu organu vsi plačniki davka (tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki opravljajo dejavnost), ki izplačujejo dohodke iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: izplačevalci). Izplačevalci prikažejo podatke o izplačanih dohodkih iz delovnega razmerja, ki se vštevajo v davčno osnovo in od katerih se skladno z ZDoh-2 izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj kot akontacija dohodnine. Podatke za izplačane dohodke, če so izplačani v višini, ki se ne všteva v davčno osnovo oziroma se od njih ne plačujejo prispevki za socialno varnost, izplačevalci prikažejo na Prikazu individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, skupaj s podatki, ki se vštevajo v davčno osnovo in od katerih se skladno z ZDoh-2 izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj.

 

Če so dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani samostojno, izplačevalec predloži individualne podatke iz obračuna davčnih odtegljajev, na zbirnem Obračunu davčnih odtegljajev pa izpolni le podatke o izplačevalcu in podatke o vrsti dohodka. O teh dohodkih, se poroča enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili izplačani.

 

[…]

 

Dodatni podatki – dohodki iz delovnega razmerja

Podatki se v polja od B01 do B17 vpisujejo za dohodke, izplačane od 1. januarja 2014 dalje.

Ob izplačilu dohodkov iz delovnega razmerja se vpišejo v nadaljevanju navedeni dodatni podatki o izplačanih dohodkih. Podatki o plačah in nadomestilih plač ter bonitetah so vključeni tudi v podatke o dohodkih pod zaporedno številko A052. Podatki o povračilih stroškov v podatek o dohodku, pod zaporedno številko A052, niso vključeni.

[…]

B04 Povračilo stroškov do uredbe vlade –prehrana

Vpiše se znesek izplačanih povračil stroškov prehrane, izplačanih do višine, ki se skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B05 Povračilo stroškov do uredbe vlade – prevoz

Vpiše se znesek izplačanih povračil stroškov prevoza, izplačanih do višine, ki se skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B06 Povračilo stroškov do uredbe vlade –stroški službene poti

Vpiše se znesek izplačanih povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, prevoz, prenočišče), izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B07 Povračilo stroškov do uredbe vlade –terenski dodatek

Vpiše se znesek izplačanih terenskih dodatkov, izplačanih do višine, ki se skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B08 Povračilo stroškov do uredbe vlade –nadomestilo za ločeno življenje

Vpiše se znesek izplačanih nadomestil za ločeno življenje, izplačanih do višine, ki se skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B09 Odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Vpiše se znesek izplačanih odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in se na podlagi 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B09a Odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Vpiše se znesek izplačanih odpravnin zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in se na podlagi 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B10 Odpravnine ob upokojitvi

Vpiše se znesek izplačanih odpravnin ob upokojitvi, ki se na podlagi 7. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B11 Jubilejne nagrade

Vpiše se znesek izplačanih jubilejnih nagrad, ki se na podlagi 7. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B12 Solidarnostne pomoči

Vpiše se znesek izplačanih solidarnostnih pomoči, ki se na podlagi 7. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

B13 Premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja

Vpiše se znesek vplačanih premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se na podlagi 2. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

 

 

Pravna podlaga (po stanju na dan 01.01.2017):

§  Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odločba US št. U-I-175/11-12, 50/14-ZDoh-2N, 23/15-ZDoh-2O, 55/15-ZDoh-2P, 102/15-ZUJF-E in 63/16-ZDoh-2R.

§  Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H, 91/15-ZDavP-2I in 63/16-ZDavP-2J.

§  Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu - REK obrazci, Uradni list RS, št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12, 32/13, 85/13, 108/13, 22/14, 93/14, 101/15, 60/16 in 79/16.

 

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
PREDLOŽITEV REK OBRAZCEV ZA DOHODKE IZ DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO (REK-i – oproščeni dohodki) - v letu 2017 | 5 Razlogov za superdavke