Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/Dohodnina/ …
POVRAČILO
STROŠKOV PRIČI V SODNEM POSTOPKU – Dohodninska obravnava in
poročanje davčnemu organu
Številka:
32/KM/2015
Datum:
08.07.2015
Vprašanje – opis
problema
Zavezanec za davek
– poslovni subjekt vpisan v Poslovni register Slovenije (npr.
gospodarska družba, samozaposlena oseba, društvo, zasebni zavod) je
udeležen v sodnem sporu – pravdnem postopku kot tožeča oz. tožena
stranka (eno ali drugo). Zavezanec je v fazi izvajanja dokazov
sodišču predlagal tudi zaslišanje priče – fizične osebe X. Sodišče
je predlogu po zaslišanju priče ugodilo. Po zaslišanju priče je
zavezanec od sodišča prejel sklep, po katerem je dolžan priči
plačati (na pričin transakcijski račun nakazati) povračilo potnih
stroškov, ki so ji nastali v zvezi z njenim pričanjem pred
sodiščem.
Ali je zavezanec
ob izplačilu povračila stroškov priči dolžan obračunati dohodnino
in o izplačilu poročati davčnemu organu (FURS)?
Mnenje
Na podlagi
prvega stavka 2. točke 30. člena Zakon o dohodnini –
ZDoh-2 se dohodnina ne plača od
povračil stroškov sodnega ali upravnega postopka, ki jih je
fizični osebi dolžna plačati druga oseba na podlagi sodne ali
upravne odločbe oziroma sklepa.
Po
242. členu Zakona o
pravdnem postopku – ZPP ima priča (tj. fizična oseba)
pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in
prenočišče kakor tudi
do povračila izgubljenega zaslužka.
Za
po 242. členu ZPP opravljena
izplačila priči je oprostitev plačila dohodnine po 2. točki 30. člena ZDoh-2možno uporabiti samo za
povračilo potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče,
ne pa tudi za povračilo izgubljenega
zaslužka.
Izplačilo dohodkov oproščenih plačila
dohodnine po 2. točki 30. člena
ZDoh-2:
−
se ne
poroča v obrazcu REK,
−
se!
poroča v
t.i. kontrolnih podatkih
za potrebe
pobiranja dohodnine – poročanje do 31. januarja tekočega
davčnega leta za preteklo davčno leto v elektronski obliki po
sistemu eDavki v datoteki VIROPR. DAT z oznako
vrste dohodka
8064.
Obrazložitev
1.
Dohodnina
Predmet
obdavčitve z dohodnino so dohodki fizične
osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem
letu, ki je enako koledarskemu letu (ZDoh-2 15. člen 1.
odst.).
Zavezanec –
rezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo
vir v Sloveniji in izven Slovenije, zavezanec nerezident pa je
zavezan za plačilo dohodnine (samo) od vseh dohodkov, ki imajo vir
v Sloveniji (5. člen ZDoh-2).
Dohodki so vsi
dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem
zakonom drugače določeno (ZDoh-2 15. člen 2.
odst.). Za dohodek se
šteje vsako izplačilo oziroma
prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma
prejet (ZDoh-2 15. člen 3.
odst.). Dohodek je
pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je
prejet, če
ni z
ZDoh-2 drugače
določeno;
šteje se, da
je dohodek prejet, ko je fizični osebi izplačan ali kako drugače dan na razpolago (ZDoh-2 15. člen 5.
odst.).
Dohodki se glede na predmet
obdavčitve delijo tako:
Oprostitve
plačila dohodnine v zvezi s sodnimi
postopki ureja 30. člen
ZDoh-2.
III. PREDMET OBDAVČITVE
1. Oprostitve
plačila dohodnine
30. člen
(drugi
dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi
postopki)
Dohodnine se ne plača od:
[…]
2. povračil
stroškov sodnega ali upravnega
postopka, ki jih je fizični osebi dolžna plačati druga oseba na
podlagi sodne ali upravne odločbe oziroma sklepa. Za
povračila stroškov po tej točki se štejejo tudi povračila stroškov
za pravne storitve, utemeljeno potrebne za sklenitev sodne ali
izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki ni
sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, pod pogojem, da
so stroški dokumentirani z računom in specifikacijo opravljenih
storitev in da ne presegajo zneskov iz odvetniške tarife, ki jo
določa Odvetniška zbornica Slovenije.
Iz navedene 2.
točke 30. člena ZDoh-2 je razvidno, da oprostitev ni omejena
samo na povračila stroškov fizični osebi, ki je stranka v
sodnem ali upravnem postopku,temveč fizični osebi na splošno,
tj. katerikoli fizični osebi, ki prejme povračilo stroškov
sodnega ali
upravnega postopka na podlagi
sodne ali upravne
odločbe oziroma sklepa.
Sodne postopke,
ki potekajo kot pravdni postopek (spor o
premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerjih fizičnih in
pravnih oseb), ureja
Zakon o pravdnem
postopku – ZPP.
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
Dvanajsto poglavje
STROŠKI POSTOPKA
Pravdni stroški
151. člen
Pravdni stroški so izdatki, ki
nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
[…]
152. člen
Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih
povzroči s svojimi dejanji.
153. člen
Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza, mora po nalogu sodišča
založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo
dokaza.
Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki, sodišče odloči, da naj za
stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih
delih.
[…]
[…]
154. člen
Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in
njenemu intervenientu povrniti stroške.
[…]
[…]
[…]
Drugi del
POTEK POSTOPKA
A) Postopek pred sodiščem prve
stopnje
Osemnajsto poglavje
DOKAZI IN IZVAJANJE DOKAZOV
Priče
242. člen
Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in
stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do
povračila izgubljenega zaslužka.
Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to
pravico. Sodišče jo je dolžno na to opozoriti.
V sklepu, s katerim
se odmerijo stroški za priče, odredi sodišče, naj se
določeni znesek izplača iz predujma; če predujem ni bil položen, pa
naloži stranki, naj plača določeni znesek priči v osmih dneh.
Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.
Pri izplačilih priči po 242. členu ZPP
je oprostitev plačila dohodnine po 2. točki
30. člena ZDoh-2 možno uporabiti samo za povračila
stroškov, tj. za potne stroške in stroške za prehrano in
prenočišče, ne pa tudi za povračilo
izgubljenega zaslužka.
Če se po 242. členu ZPP priči izplača povračilo
izgubljenega zaslužka,
podlega to izplačilo obdavčitvi z dohodnino in se dohodninsko
obravnava tako (enako)kot
se obravnava dohodek iz naslova izgubljenega
zaslužka(primer:
če se priči izplačuje izgubljen zaslužek iz naslova plače, se
povračilo obdavči po pravilih, ki veljajo za obdavčitev
plače).
2.
Medletno poročanje (poročanje ob izplačilu dohodka) v obrazcu
REK
(Samo) Od
dohodkov, ki so obdavčeni z dohodnino (na letni ravni ali
dokončno), se med letom plačuje akontacija dohodnine
oziroma (dokončna) dohodnina na način določen z
ZDoh-2 in ZDavP-2.
Če
se (akontacija oz. dokončna)
dohodnina plačuje po načinu obračuna davčnega
odtegljaja,[1]
je obračun (izračun davka, odtegljaj/odtegnitev izračunanega
davka v breme dohodka, vplačilo davka v proračun) dolžan
opraviti izplačevalec dohodka, ki (če) se šteje za plačnika
davka. Op. KM: pojem »plačnik davka« je (zelo na splošno)
opredeljen v tretjem odstavku 125. člena ZDoh-2 ter dodatno (in
zelo kompleksno) v 58. členu ZDavP-2.[2]
Izplačevalci
dohodka, ki (če)se štejejo za
plačnika davka, so o izplačilih dohodkov fizičnim osebam dolžni
poročati davčnemu organu skladno z določili ZDavP-2 v
povezavi s Pravilnikom o vsebini in obliki
obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve
davčnemu organu (v nadaljevanju:
Pravilnik-REK).
Iz 1. člena Pravilnik-REK je
razvidno, da ne
velja za dohodke, ki so oproščeni dohodnine skladno z 20. do 34.
členom ZDoh-2.[3]
To pomeni,
da se o izplačilu dohodkov oproščenih plačila dohodnine po 2.
točki 30. člena ZDoh-2 v obrazcu REK ne
poroča.
3.
Letno poročanje za potrebe pobiranja dohodnine
Pri izplačilu
dohodkov oproščenih plačila dohodnine je treba upoštevati tudi
določbe 337. člena ZDavP-2 o dajanju t.i. letnih
kontrolnih podatkov za potrebe pobiranja dohodnine.
337.
člen
(avtomatično dajanje
podatkov)
(1) Plačnik davka iz 58. člena tega zakona mora davčnemu
organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine,
določanje davčne osnove in uveljavljanje davčnih olajšav ter
identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov.
Plačnik davka mora davčnemu organu dostaviti tudi podatke o
vzdrževanih družinskih članih.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka mora davčnemu organu
dostaviti tudi pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno
z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne
osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če je v skladu z zakonom o
obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike
Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto
nerezidenta v Republiki Sloveniji), razen
diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države ali
predstavništvo mednarodne organizacije, ki fizični osebi
izplačajo:
1. dohodek, oproščen
plačila dohodnine v skladu z zakonom o
dohodnini, ali
[...]
[...]
(3) Dolžnost dajanja podatkov po tem členu se ne nanaša na dajanje
podatkov o nedenarnih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
[...]
(4) Osebe, zavezane za dajanje
podatkov, morajo
podatke iz tega člena dostaviti davčnemu organu in
davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za
preteklo davčno leto.
(5) Šteje se, da je oseba,
zavezana za dostavo podatkov, izpolnila obveznost
do dajanja podatkov davčnemu organu
po tem členu, za tiste dohodke, za katere je davčnemu organu
predložila obračun davčnega odtegljaja v skladu s tem
zakonom.
[...]
Ker se
za izplačilo dohodka oproščenega
plačila dohodnine po 2. točki 30. člena ZDoh-2
obrazec REK
(obračun davčnih odtegljajev) ne predloži, je o tem dohodku
potrebno poročati do 31. januarja tekočega davčnega leta
za preteklo davčno leto. Pravila takega
poročanja ureja Pravilnik o dostavi podatkov za odmero
dohodnine, ki določa, da se podatki pošljejo v
elektronski obliki po sistemu eDavki. Podatki o izplačanih
dohodkih oproščenih plačila dohodnine se zapišejo v datoteko
VIROPR. DAT – oznaka vrste dohodka za dohodke oproščene
plačila dohodnine po 2. točki 30. člena ZDoh-2 je
8064.
4.
Plačnik davka v povezavi s poročanjem v REK in zavezancem za letno
poročanje
Po
tretjem odstavku
242. člena ZPP povračilo priči izplača:
1.
sodišče iz
predujma, ki ga je predhodno pri
sodišču položila (vplačala, nakazala) stranka,
2.
če predujem ni
položen:
stranka.
Pri obeh načinih
izplačila se (kot prehodno obrazloženo v
točki 2) lahko pojavita dve dohodninski
situaciji:
a)
izplačilo priči
se nanaša na povračilo stroškov, in je oproščeno
plačila dohodnine,
b)
izplačilo priči
se nanaša na povračilo izgubljenega zaslužka,
in ni
oproščeno plačila dohodnine.
Posledično
obstajajo štiri
različne situacije izplačil.
|
a)
Izplačilo, ki je oproščeno plačila
dohodnine
|
b)
Izplačilo, ki ni oproščeno plačila
dohodnine
|
1. Izplačilo opravi sodišče iz
predujma
|
1-a
|
1-b
|
2. Izplačilo opravi
stranka
|
2-a
|
2-b
|
Obravnava
posameznih situacij iz vidika plačnika davka, poročanja v REK in
letnega poročanja je naslednja:
§
situacija
2-a:
stranka ni plačnik davka (ker je izplačilo oproščeno plačila
dohodnine); stranka ne poroča v REK (ker je izplačilo
oproščeno plačila dohodnine); stranka mora opraviti letno
poročanje skladno s četrtim odstavkom 337. člena ZDavP-2 (ker
je oseba, ki je fizični osebi-priči izplačala oproščen dohodek, o
katerem ni bila dolžna poročati v REK),
§
situacija
2-b:
stranka je plačnik davka (ker izplačilo ni oproščeno plačila
dohodnine); stranka poroča v REK (ker izplačilo ni oproščeno
plačila dohodnine in ker je plačnik davka); stranka ni
dolžna opraviti letnega poročanja skladno s četrtim
odstavkom 337. člena ZDavP-2 (ker je kot plačnik davka poročala v
REK),
§
situacija
1-a:
niti stranka niti sodišče ni plačnik davka (ker je
izplačilo oproščeno plačila dohodnine); niti stranka niti
sodišče ne poroča v REK (ker je izplačilo oproščeno plačila
dohodnine); stranka ni dolžna opraviti letnega poročanja
skladno s četrtim odstavkom 337. člena ZDavP-2 (ker ni oseba, ki
je fizični osebi-priči izplačala oproščen dohodek) – letno
poročanje je dolžno opraviti sodišče (ker je oseba, ki
je fizični osebi-priči izplačala oproščen
dohodek),
§
situacija
1-b:
nesporno je, da izplačilo ni oproščeno plačila
dohodnine, da podlega poročanju v REK in ni dolžnosti
letnega poročanja skladno s četrtim odstavkom 337. člena
ZDavP-2; vprašanje/problem je, kdo je plačnik
davka – stranka, ki je pri sodišču položila predujem, iz
katerega je sodišče izplačalo povračilo priči, ali sodišče?
Edina določba, po kateri bi plačnik davka lahko bilo
sodišče, je 8. točka prvega odstavka 58. člena ZDavP-2,
pri čemer pa pogoji te točke niso izpolnjeni, saj
stranka (oseba, ki jo dohodek bremeni) pozna
upravičenca do dohodka, tj. ve, kdo je priča (ker je izvedbo
dokazov s pričo predlagala stranka, ki je pri sodišču vplačala
predujem).
8. druga oseba, ki za tuj račun
prejme dohodek, od
katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju
izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj,* ko
oseba, ki jo tak dohodek bremeni, ne pozna in glede na
okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka,
če tako predpiše minister, pristojen za finance.
* op. KM: v kontekstu situacije 1-b bi se ta del 8.
točke bral kot »sodišče, ki za račun priče prejme predujem, od
katerega se v skladu z ZDoh-2 plačuje dohodnina«.
To bi
pomenilo, da je pri situaciji 1-b
plačnik davka stranka in da stranka poroča v REK.
Problem te rešitve je, da stranka ne razpolaga s podatkom
o datumu izplačila dohodka (datumu, ko sodišče iz predujma
opravi izplačilo priči).
Področje: ZDoh-2,
ZDavP-2
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon o
dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I,
30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L,
96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12 in
50/14-ZDoh-2N.
§
Zakon o pravdnem postopku
(ZPP), Uradni list
RS, št. 73/07–UPB3, 45/08–ZArbit, 45/08-ZPP-D, 111/08 – odl. US,
57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl.
US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl.
US.
§
Zakon o
davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4,
32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 25/14-ZFU,
40/14-ZIN-B in 90/14-ZDavP-2F.
§
Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih
odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu - REK
obrazci,
Uradni list RS, št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12,
32/13, 85/13, 108/13 in 22/14.
§
Pravilnik o dostavi podatkov za odmero
dohodnine,
Uradni list RS, št. 100/13 in 32/15.