Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe sodišč/DDV/Evropsko
sodišče/ …
EVROPSKA UNIJA
SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
Sodba Sodišča Evropske unije (tretji
senat) v zadevi: C-463/14
Datum: 03.09.2015
PAVŠALNA POGODBA O OPRAVLJANJU SVETOVALNIH
STORITEV - NUJNOST DOKAZA O DEJANSKO OPRAVLJENIH STORITVAH - Pojem
opravljanje storitev
V zadevi: Asparuhovo Lake
Investment Company
Predmet spora:
1 Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago
členov 24(1), 25(b), 62(2), 63 in 64(1) Direktive Sveta
2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v
nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Asparuhovo Lake
Investment Company OOD (v nadaljevanju: ALIC) in Direktor na
Direkcija „Obžalvane i danačno-osiguritelna praktika“ – Varna
pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite
(direktor direktorata „pritožbe in davčne prakse ter prakse na
področju socialne varnosti“ za mesto Varna pri centralni upravi
nacionalne agencije za javne prihodke, v nadaljevanju: Direktor)
glede odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju:
DDV) za prejete svetovalne storitve po pavšalni pogodbi.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2
Direktive o DDV določa:
„1. Predmet
DDV so naslednje transakcije:
[…]
(c) storitve,
ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju
države članice za plačilo;
[…]“
4 Člen 9(1)
te direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli
neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na
namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost
proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno
z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih
poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje
premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu
doseganju dohodka.“
5 Člen 24(1)
navedene direktive določa:
„‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako
transakcijo, ki ni dobava blaga.
6 Člen 25
iste direktive določa:
„Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje
eno od naslednjih transakcij:
[…]
(b) obveznost
opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja;
[…]“
7 Člen 62
Direktive o DDV določa:
„Za namene te direktive:
(1) je
‚obdavčljivi dogodek‘ dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni
pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV;
(2) ‚obveznost
obračuna‘ DDV nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu
pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi
se plačilo lahko odloži.“
8 Člen 63
te direktive določa:
„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna
DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve
opravljene.“
9 Člen 64(1)
navedene direktive določa:
„Če se izdajajo zaporedni računi ali izvršijo
zaporedna plačila, se dobava blaga, razen tiste, ki predstavlja
najem blaga za določeno obdobje ali prodajo blaga z odloženim
plačilom iz točke (b) člena 14(2), ali opravljanje
storitev šteje za zaključeno v trenutku, ko poteče obdobje, na
katerega se taki računi ali plačila nanašajo.“
10 Člen 66
Direktive o DDV državam članicam dopušča odstopanje od
„členov 63, 64 in 65 [in da] določijo, da obveznost
obračuna DDV za določene transakcije ali za določene kategorije
davčnih zavezancev nastane v enem od naslednjih
trenutkov:
(a) najkasneje
ob izdaji računa;
(b) najkasneje
ob prejemu plačila;
(c) če račun
ni izdan ali je izdan kasneje, v določenem obdobju od datuma
obdavčljivega dogodka.“
Bolgarsko pravo
11 Člen 2
zakona o DDV (Zakon za danak vrhu dobavenata stojnost, DV
št. 63, z dne 4. avgusta 2006) v različici, ki je veljala
v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari (v
nadaljevanju: ZDDS), določa:
„Predmet [DDV] je naslednje:
1. Vsaka
odplačna dobava blaga in vsako odplačno opravljanje
storitve;
[…]“
12 Člen 8
ZDDS določa:
„‚[S]toritev‘ v smislu tega zakona je vse, kar
ima vrednost in se razlikuje od blaga ter od denarja v obtoku in
tujih valut, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo.“
13 Člen 9
ZDDS določa:
„(1) ‚Opravljanje
storitev‘ je vsako izvajanje storitev.
(2) Opravljanje
storitev je tudi:
[…]
2. prevzem
obveznosti zaradi opustitve dejanj ali neizvrševanja
pravic;
[…]“
14 Člen 25
ZDDS določa:
„(1) V okviru
tega zakona je ‚obdavčljivi dogodek‘ za DDV določen kot dobava
blaga ali opravljanje storitev, ki ju opravi oseba, ki je davčni
zavezanec v skladu s tem zakonom, dobava znotraj Skupnosti in uvoz
blaga v smislu člena 16.
(2) Obdavčljivi
dogodek nastane takrat, ko se prenese lastninska pravica ali opravi
storitev.
[…]
(4) Če se
dobava ali storitev izvaja periodično, v fazah ali neprekinjeno
se – z izjemo dobav ali storitev v skladu s
členom 6(2) – vsako obdobje ali vsaka faza, za katero je
bilo dogovorjeno plačilo, šteje za ločeno dobavo ali storitev,
ustrezni obdavčljivi dogodek pa nastane na dan zapadlosti
plačila.
[…]
(6) Z
nastankom obdavčljivega dogodka v skladu z odstavki 2, 3
in 4:
1. v zvezi z
obdavčljivimi transakcijami nastane obveznost obračuna davka v
smislu tega zakona, za registrirano osebo pa obveznost plačila
davka, […]
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje
15 ALIC je
bolgarska družba, njen glavni namen pa ukvarjanje s kmetijstvom,
hortikulturo, živinorejo in pomožnimi dejavnostmi.
16 Ta družba je
1. avgusta 2011 sklenila pavšalne pogodbe o svetovalnih
storitvah s štirimi drugimi družbami, in sicer z družbo Krestan
Bulmar – Korporativni finansi EOOD na področju poslovnih
financ, z družbo Krestan Bulmar – Biznes razvitie EOOD na
področju podjetniškega razvoja, z družbo Krestan Bulmar –
Legakonsult EOOD na področju pravnega svetovanja in z družbo Biznes
Ekspres EOOD na področju informacijske varnosti (v nadaljevanju:
skupaj: izvajalke). Vse te svetovalne družbe je predstavljala ista
oseba. Stranke so te pogodbe prekinile s 5. marcem
2012.
17 Izvajalke so
se v okviru navedenih pogodb obvezale, da bodo:
– vsak
delovnik od 9.00 do 18.00 ure družbi ALIC na razpolago za
svetovanje, sestanke in izvajanje zavez, po potrebi tudi zunaj
delovnega časa, vključno z nedeljami in dela prostimi
dnevi;
– po
potrebi pri družbi ALIC in/ali tretji osebi, s katero je ta v
razmerju, zagotavljale prisotnost usposobljene osebe, tudi zunaj
delovnega časa, ob nedeljah in ob dela prostih dnevih;
– pridobile
ter izmenjale dokumentacijo in potrebne informacije med strankami,
da bi se zagotovilo najširše in najbolj učinkovito možno varstvo
interesov družbe ALIC;
– prejemnici
storitev v pregled, posvet in podpis v ustreznem času posredovale
vse potrebne dokumente v zvezi z varstvom njenih
interesov.
18 Izvajalke so
navedle, da niso sklenile primerljivih pogodb s tretjimi osebami,
katerih interesi bi bili v nasprotju z interesi družbe ALIC in/ali
ki bi bile neposredne konkurentke te družbe. Poleg tega so se
obvezale, da takih pogodb ne bodo sklepale.
19 V zameno pa
se je družba ALIC obvezala, da bo izvršila plačilo vsak ponedeljek
v tednu, ki sledi tednu, za katerega je to plačilo dolgovano.
Družba ALIC je odbila DDV, naveden na računih, ki so jih izdale
izvajalke.
20 Družba ALIC
je bila predmet davčnega nadzora za obdobje od avgusta do oktobra
2011. Davčni organ je pri tem nadzoru ugotovil, da so bili računi
izdani v roku, navedenemu v pogodbah, in ustrezno vknjiženi v
knjige izvajalk in knjige družbe ALIC ter da so bili predmet
obračuna DDV. Davčni organ je navedel tudi, da so bili računi
izvajalk plačani z bančnim nakazilom. Poleg tega je bilo
ugotovljeno, da so imele izvajalke dovolj usposobljeno osebje za
izvedbo pogodbenih storitev.
21 Glede
podrobnosti izvedbe teh storitev so izvajalke navedle, da se
stranke niso dogovorile, da naročilo in opravljanje teh storitev
poteka formalno z dokumenti. Tekoče naloge in problemi so se
obravnavali na sestankih, po telefonu ali elektronski pošti.
Posamezne osebe, zadolžene za izvedbo navedenih storitev, so
pojasnile, da jim je oseba, odgovorna za komuniciranje s stranko, z
elektronskimi sporočili dodelila različne naloge, ki jih je bilo
treba opraviti za družbo ALIC.
22 Davčni organ
je menil, da ni bil predložen nikakršen dokaz glede vrste, količine
in narave dejansko opravljenih storitev, zlasti nikakršen dokument
iz prve roke o številu opravljenih ur, in da ni bila predložena
nikakršna informacija o tem, kako so bile določene cene storitev.
Davčni organ je 1. avgusta 2013 sprejel popravek odločbe o
odmeri davka, s katerim je družbi ALIC zavrnil pravico do odbitka
DDV, ki so ga obračunale izvajalke, ta popravek pa se je nanašal na
znesek 33.349 levov (BGN), bodisi približno
17.000 EUR.
23 Družba ALIC
je ta popravek izpodbijala pri Direktor. Ker je ta potrdil navedeni
popravek z odločbo z dne 4. novembra 2013, je družba ALIC
vložila tožbo pri predložitvenem sodišču.
24 Navedeno
sodišče navaja, da je bilo v pogodbah, ki jih je sklenila družba
ALIC, določeno le področje svetovalnih storitev in da v njih ni
bilo navedeno nič o konkretnem rezultatu, ki bi ga bilo treba
doseči glede vsebine, roka za izvršitev, cene na enoto teh storitev
in glede tega, kako so storitve prejete. Navedeno sodišče dodaja,
da odločitev strank, da so izvajalke za opravljene storitve plačane
s pavšalnimi zneski, ki se nakazujejo v rednih časovnih presledkih,
dokazuje, da obveznosti plačila te stranke niso povezovale s
konkretnim rezultatom, tako da ni treba preučiti, ali so bili taki
rezultati dejansko doseženi.
25 Predložitveno
sodišče pojasnjuje, da davčni organ ni nikoli zatrjeval, da gre pri
opravljanju storitev, na podlagi katerega družba ALIC uveljavlja
pravico do odbitka vstopnega davka, za goljufijo, in da ta organ
niti ni predložil dokazov v ta namen.
26 Predložitveno
sodišče navaja, da ima kljub temu dvome o tem, ali lahko pavšalna
pogodba, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pomeni
„opravljanje storitev“ v smislu členov 24(1) in 25(b)
Direktive o DDV, oziroma ali lahko le opravljanje konkretnih
svetovalnih storitev pomeni tako opravljanje storitev, s katerim
nastane pravica do odbitka DDV. V prvem primeru se sprašuje tudi,
ali obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV nastaneta ob
izteku obdobja, za katero je bilo dogovorjeno plačilo.
27 V teh
okoliščinah je Administrativen sad – Varna (upravno sodišče v
Varni, Bolgarija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno
odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je
treba člena 24(1) in 25(b) Direktive [o DDV] razlagati
tako, da so v pojmu ‚opravljanje storitev‘ zajeti tudi primeri
pavšalnih pogodb o opravljanju svetovalnih storitev, kakršne so te
iz postopka v glavni stvari, pri katerih se je izvajalec, ki
razpolaga z osebjem, usposobljenim za opravljanje storitev,
obvezal, da bo prejemniku za čas trajanja pogodbe na razpolago in
da s konkurenti prejemnika ne bo sklepal pogodb s primerljivo
vsebino?
2. Ali je
treba člena 64(1) in 63 Direktive [o DDV] razlagati tako,
da pri svetovalnih storitvah, izvajanih v okviru pavšalne pogodbe,
obdavčljivi dogodek nastane ob izteku obdobja, za katero je bilo
dogovorjeno plačilo, ne da bi bilo upoštevno, ali in kako pogosto
je prejemnik uporabil storitve, za katerih opravljanje mu je bil
svetovalec na razpolago?
3. Ali je
treba člen 62(2) Direktive [o DDV] razlagati tako, da mora
tisti, ki v okviru pavšalne pogodbe opravlja storitve, DDV za
opravljanje storitev obračunati ob izteku obdobja, za katero je
bilo dogovorjeno plačilo pavšala, ali pa obveznost obračuna
nastane, le če je prejemnik v ustreznem davčnem obdobju uporabil
storitve svetovalca?
Vprašanja za predhodno
odločanje
Dopustnost
28 Direktor je
na obravnavi pred Sodiščem trdil, da vprašanja, postavljena
Sodišču, niso dopustna, ker v postopku v glavni stvari niso odprta
pravna vprašanja, glede na to, da se zadevne stranke strinjajo o
razlagi določb Direktive o DDV, ki se obravnavajo v postopku v
glavni stvari, temveč le vprašanja o dejstvih, ki se nanašajo na
obstoj dokazov o resničnosti svetovalnih storitev, ki so jih
opravile izvajalke.
29 V zvezi s
tem je treba opozoriti, da je v okviru sodelovanja med Sodiščem in
nacionalnimi sodišči, določenim v členu 267 PDEU, le
nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti
odgovornost za sodno odločitev, tisto, ki ob upoštevanju posebnosti
zadeve presodi potrebo po izdaji predhodne odločbe, da bi lahko
izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih predloži
Sodišču. Poleg tega so nacionalna sodišča tista, ki Sodišču
predložijo dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za to, da bi
dalo koristen odgovor na postavljena vprašanja (glej zlasti sodbo
Rosado Santana, C-177/10, EU:C:2011:557, točki 32
in 33).
30 Predložitveno
sodišče meni, da neresničnost svetovalnih storitev iz postopka v
glavni stvari in obstoj goljufije, ki bi iz tega izhajala, nista
bila dokazana. Poleg tega to sodišče izraža dvom o uporabi DDV za
pavšalne pogodbe o svetovalnih storitvah.
31 Zato je
treba šteti, da so postavljena vprašanja dopustna.
Prvo vprašanje
32 Predložitveno
sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člena 24(1) in 25(b) Direktive o DDV razlagati tako, da
so v pojmu „opravljanje storitev“ zajeti primeri pavšalnih pogodb o
opravljanju svetovalnih storitev, ki so zlasti pravne, podjetniške
in poslovne narave, pri katerih je bil izvajalec na razpolago
prejemniku za čas trajanja pogodbe in se je obvezal, da s
konkurenti prejemnika ne bo sklepal pogodb s primerljivo
vsebino.
33 Najprej je
treba opozoriti, da Direktiva o DDV – tako kot Šesta direktiva
Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav
članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost:
enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v
slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23) –
opredeljuje zelo široko področje uporabe DDV s tem, da v
členu 2, ki se nanaša na obdavčljive transakcije, poleg uvoza
blaga zajame dobavo blaga in opravljanje storitev, ki ju davčni
zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo
(sodba Future Health Technologies, C-86/09, EU:C:2010:334,
točka 25).
34 Z določbami
v okviru naslova IX Direktive o DDV so nekatere dejavnosti predmet
oprostitve DDV. Opravljanje svetovalnih storitev, zlasti pravno,
podjetniško in poslovno svetovanje, ni del teh oprostitev.
Svetovalne storitve, kakršne so te v postopku v glavni stvari, so
zato zajete s področjem uporabe Direktive o DDV.
35 Spomniti je
treba, da je v skladu s sodno prakso Sodišča davčna osnova za
opravljanje storitev vse, kar se prejme v zameno za opravljeno
storitev, in da je opravljanje storitev obdavčljivo, samo če
obstaja neposredna zveza med opravljeno storitvijo in prejetim
plačilom. Zato je opravljena storitev obdavčljiva, samo če med
izvajalcem in prejemnikom storitve obstaja pravno razmerje, v
okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve, pri čemer plačilo,
ki ga prejme izvajalec, pomeni dejansko protivrednost storitve,
opravljene za prejemnika (glej v tem smislu sodbi Tolsma, C-16/93,
EU:C:1994:80, točki 13 in 14, in Kennemer Golf, C-174/00,
EU:C:2002:200, točka 39).
36 Ugotoviti je
torej treba, ali je pavšalno plačilo v okviru pavšalne pogodbe o
opravljanju svetovalnih storitev, kakršna je ta v postopku v glavni
stvari, opravljeno v zameno za opravljanje dogovorjenih storitev, s
katerimi je zajeta obveznost biti stalno na razpolago prejemniku in
obveznost nesklepanja pogodb z njegovimi konkurenti, in ali obstaja
neposredna zveza med opravljenimi storitvami in prejetimi
plačili.
37 V zvezi s
tem je Sodišče v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Kennemer
Golf (C-174/00, EU:C:2002:200), oziroma zadevi, v kateri je bila
izdana sodba Le Rayon d’Or (C-151/13, EU:C:2014:185), že
preizkusilo uporabo DDV pri letni pavšalni članarini, plačani
športnemu združenju za uporabo športnih objektov, ki vključujejo
igrišče za golf, oziroma pri pavšalnem plačilu za pomoč in
postrežbo vzdrževanih oseb.
38 V
točki 40 sodbe Kennemer Golf (C-174/00, EU:C:2002:200) in
točki 36 sodbe Le Rayon d’Or (C-151/13, EU:C:2014:185) je
Sodišče v bistvu razsodilo, da kadar je za zadevno storitev med
drugim značilno, da je ponudnik storitve stalno na voljo, da po
potrebi ponudi storitve, ki jih zahteva prejemnik, za ugotovitev
obstoja neposredne zveze med navedeno storitvijo in prejetim
plačilom ni treba dokazati, da se plačilo nanaša na
individualizirano storitev, ki se ponuja v točno določenem času na
zahtevo prejemnika. V vsaki od teh zadev, v katerih sta bili izdani
ti sodbi, je obstajala obdavčljiva opravljena storitev, na katero
se je nanašal pavšalni znesek, neodvisno od števila opravljenih in
prejetih storitev, v tem primeru od tega, kolikokrat je bilo
igrišče za golf uporabljeno, oziroma od količine dane pomoči in
postrežbe.
39 Okoliščina,
da opravljene storitve niso niti vnaprej opredeljene niti
individualizirane in da je plačilo opravljeno v obliki pavšalnega
zneska, ni taka, da bi vplivala na neposredno zvezo med opravljeno
storitvijo in prejetim plačilom, katerega znesek je določen vnaprej
in na podlagi natančno določenih meril (sodba Le Rayon d’Or,
C-151/13, EU:C:2014:185, točka 37).
40 Ti preudarki
se uporabijo za pavšalno pogodbo o svetovalnih storitvah, kakršna
je ta v postopku v glavni stvari – katere resničnost vendarle
preveri nacionalno sodišče – v okviru katere se je ena stranka
zavezala, da bo iz naslova plačila, dogovorjenega med strankami,
plačevala pavšalne zneske, neodvisno od količine in narave
svetovalnih storitev, ki so dejansko opravljene v obdobju, na
katerega se to plačilo nanaša.
41 Okoliščina,
da stranka ne plača le enega pavšalnega zneska temveč opravi več
periodičnih plačil, ne more vplivati na to ugotovitev, ker se
razlikovanje med temi plačili ne nanaša na obdavčljivost dejavnosti
temveč le na način plačila pavšala.
42 Obveznost
izvajalca, da ne bo ponujal storitev konkurentu prejemnika, pa je
podobna klavzuli o izključnosti, ki je del pavšalne pogodbe o
svetovalnih storitvah, in ni taka, da bi spremenila obdavčljivost
navedene pogodbe. Zato na prvo vprašanje ni treba odgovoriti ob
upoštevanju člena 25(b) Direktive o DDV, ki se nanaša na
„obveznost opustitve“.
43 Ob
upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je treba na prvo
postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 24(1)
Direktive o DDV razlagati tako, da so v pojmu „opravljanje
storitev“ zajeti primeri pavšalnih pogodb o opravljanju svetovalnih
storitev za podjetje, ki so zlasti pravne, podjetniške in poslovne
narave, pri katerih je bil izvajalec na razpolago prejemniku za čas
trajanja pogodbe.
Drugo in tretje
vprašanje
44 Predložitveno
sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba preučiti
skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba glede pavšalnih pogodb o
svetovalnih storitvah, kakršne so te v postopku v glavni stvari,
člene 62(2), 63 in 64(1) Direktive o DDV razlagati tako,
da obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV nastaneta ob
izteku obdobja, za katero je bilo dogovorjeno plačilo, ne da bi
bilo upoštevno, ali in kako pogosto je prejemnik uporabil storitve
izvajalca.
45 Odgovor na
to vprašanje delno izhaja iz odgovora na prvo vprašanje.
46 Obdavčljivi
dogodek je opredeljen v členu 62(1) Direktive o DDV kot
dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za
nastanek obveznosti obračuna DDV. V skladu s členom 63
Direktive o DDV ta obdavčljivi dogodek in s tem obveznost
obračuna DDV nastane, ko so storitve opravljene.
47 Ker pa namen
opravljanja storitev v okviru postopka v glavni stvari, kot je bilo
navedeno v točkah 40 in 41 te sodbe, ni bil opravljati
dobro opredeljeno svetovanje, temveč biti stranki na razpolago za
svetovanje, izvajalec opravi storitev že s tem, da je v okviru
pavšalne pogodbe v določenem obdobju na razpolago, neodvisno od
količine in narave svetovalnih storitev, ki so dejansko opravljene
v obdobju, na katero se to plačilo nanaša.
48 Člen 64(1)
določa, da če se izvršijo zaporedna plačila, se opravljanje
storitev šteje za zaključeno v trenutku, ko poteče obdobje, na
katero se ta plačila nanašajo.
49 Zato je za
storitev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki vključuje
predvsem to, da je nekdo stalno na razpolago svoji stranki, da
zanjo opravi svetovalne storitve, in ki je plačana s periodičnimi
pavšalnimi zneski, treba šteti, da je bila opravljena v obdobju, na
katero se nanaša plačilo, ne glede na to, ali je izvajalec v tem
obdobju svoji stranki dejansko svetoval.
50 V smislu
člena 64(1) Direktive o DDV je treba na koncu vsakega obdobja,
na katero se nanašajo plačila, glede storitve šteti, da je
opravljena. Ker sta v skladu s členom 63 te direktive
obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV odvisna od trenutka,
ko je storitev opravljena, sledi, da ta dva dogodka tudi nastaneta
ob koncu vsakega od teh obdobij.
51 Zato je
treba na drugo in tretje postavljeno vprašanje odgovoriti, da je
glede pavšalnih pogodb o svetovalnih storitvah, kakršne so te v
postopku v glavni stvari, treba člene 62(2), 63 in 64(1)
Direktive o DDV razlagati tako, da obdavčljivi dogodek in obveznost
obračuna DDV nastaneta ob izteku obdobja, za katero je bilo
dogovorjeno plačilo, ne da bi bilo upoštevno, ali in kako pogosto
je prejemnik dejansko uporabil storitve izvajalca.
Stroški
52 Ker je ta
postopek za stranki v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v
postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat)
razsodilo:
1. Člen 24(1)
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006
o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati
tako, da so v pojmu „opravljanje storitev“ zajeti primeri pavšalnih
pogodb o opravljanju svetovalnih storitev za podjetje, ki so zlasti
pravne, podjetniške in poslovne narave, pri katerih je bil
izvajalec na razpolago prejemniku za čas trajanja
pogodbe.
2. Glede
pavšalnih pogodb o svetovalnih storitvah, kakršne so te v postopku
v glavni stvari, je treba člene 62(2), 63 in 64(1)
Direktive 2006/112/ES razlagati tako, da obdavčljivi dogodek in
obveznost obračuna DDV nastaneta ob izteku obdobja, za katero je
bilo dogovorjeno plačilo, ne da bi bilo upoštevno, ali in kako
pogosto je prejemnik dejansko uporabil storitve
izvajalca.
Področje:
DDV