OBRAČUN RAZLIKE DO MINIMALNE PLAČE ZA DELO OPRAVLJENO OD 1. JANUARJA 2016 (18.02.2016)


Šablona

 

Iz sklopa - modula:

PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Ostalo/ …

 

 

OBRAČUN RAZLIKE DO MINIMALNE PLAČE

ZA DELO OPRAVLJENO OD 1. JANUARJA 2016

 

Številka:  05/KM/2015

Datum:    25.01.2016

 

Vprašanje – opis problema

 

Delodajalec iz Slovenije (npr. gospodarska družba, samostojni podjetnik) delavcu pri obračunu plače v skladu z določili Zakona o minimalni plači – ZMinP obračunava razliko do minimalne plače – MP.

 

Od kdaj in kako mora delodajalec pri obračunu razlike do MP upoštevati Zakon o dopolnitvah Zakona o minimalni plači (ZMinP-A) – UL RS, št. 92/15 z dne 4.12.2015?

 

Mnenje

 

Delodajalec mora z obračunavanjem MP v skladu z ZMinP-A začeti za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016, tj. ZMinP-A se prvič uporabi pri obračunu plače za januar 2016.

 

Obračunavanje MP v skladu z ZMinP-A pomeni, da je treba upoštevati nov tretji odstavek 2. člena ZMinP, po katerem se v MP ne vštevajo:

·     dodatek za nočno delo;

·     dodatek za delo v nedeljo;

·     dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

 

ZMinP-A bo spremenil obračunavanje razlike do MP (samo) pri delavcih, ki opravljajo nočno delo, delo v nedeljo ali delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. V teh primerih bodo delavci upravičeni do višjega zneska razlike do MP, kot so ga oz. bi ga imeli pred ZMinP-A.

 

V primerih, ko je pred ZMinP-A plača delavca bila nižja od najnižje osnove za prispevke – PSV, bo ZMinP-A vplival tudi na obračun prispevkov, ker bo razlika do najnižje osnove za PSV zaradi višjega zneska razlike do MP nižja oz. je več ne bo.

 

Obrazložitev

 

Delodajalec mora po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1[1] pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.

 

Zakonsko določen minimum plačedoloča Zakon o minimalni plači – ZMinP. Na podlagi 2. člena ZMinP:

·     ima delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu z ZMinP (prvi odstavek 2. člena ZMinP);

·     je minimalna plača mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času (drugi odstavek 2. člena ZMinP).

 

Z Zakonom o dopolnitvah Zakona o minimalni plači – ZMinP-A je bil v 2. člen ZMinP dodan nov tretji odstavek, s katerim so bili določeni dodatki k plači "izključeni” iz zneska MP.

 

Obračunavanje MP skladno z ZMinP-A se začne (se uporablja) za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016.

 

ZMinP

 

2. člen

(opredelitev pravice do minimalne plače)

op. KM: dopolnitve iz ZMinP so označene s krepkim tiskom

            (1) Delavka oziroma delavec (v nadaljevanju besedila: delavec), ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom.

            (2) Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času.

            (3) V minimalno plačo se ne vštevajo:

            –  dodatek za nočno delo,

            –  dodatek za delo v nedeljo,

            –  dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

            (3) (4) Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

--------------------------------------------------------------------------------

ZMinP-A

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

 

2. člen

(začetek obračunavanja minimalne plače)

            Minimalna plača se začne obračunavati v skladu s tem zakonom za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016.

 

3. člen

(veljavnost zakona)

            Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Razlika med ugotavljanjem razlike do MP pred ZMinP-A in po ZMinP-A je:

·      pred ZMinP-A: MP se primerja s seštevkom osnovne plače, delovne uspešnosti[2] in dodatkov, razen dodatka za nadurno delo;[3]

·      po ZMinP-A: MP se primerja s seštevkom osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov, razen dodatka za nadurno delo in dodatkov iz novega tretjega odstavka 2. člena ZMinP (dodatek za nočno delo, za delo v nedeljo ter za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu).

 

V primeru zaposlitve za delovni čas krajši od polnega, se pri primerjavi upošteva sorazmerni del MP.

 

Primer obračunavanja MP pred ZMinP-A in po ZMinP-A je podan v zgledu v prilogi mnenja.

 

Področje: ZMinP

 

Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

§  Zakon o minimalni plači - ZminP, Uradni list RS, št. 13/10 in 92/15-ZMinP-A.

§  Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13 (78/13-popr.) in 47/15-ZZSDT.

 



[1] ZDR-1 ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, in se uporablja za delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci (glej 1. in 3. člen ZDR-1).

 

Za posebnosti oz. izjeme uporabe ZDR-1 pri urejanju delovnih razmerjih glej 2. člen ZDR-1 (primer: Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja ZDR-1 tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo).

 

[2] Plačilo za poslovno uspešnost se pri izračunu razlike do MP upošteva, če je dogovorjeno kot sestavni del plače s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

 

ZDR-1

126. člen

(vrsta plačil)

            (1) Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.

            (2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

            (3) Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec plačilo, kot če bi delal.

 

[3] Dodatek za nadurno delo se pri izračunu razlike do MP ne upošteva, ker je MP »mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času« (glej drugi odstavek 2. člena ZMinP).

 

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
OBRAČUN RAZLIKE DO MINIMALNE PLAČE ZA DELO OPRAVLJENO OD 1. JANUARJA 2016 | 5 Razlogov za superdavke