Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Dohodnina/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
Številka: 001-300/2016/2
Datum: 04.07.2016
OBDAVČITEV DIVIDEND Z VIROM IZVEN
SLOVENIJE – Upoštevanje tujega davka
Prejeli smo vprašanje v zvezi z obdavčitvijo dividend v katerem se
navaja, da se rezidentu fizični osebi, ki prejme dividende od
tujega podjetja, ki ima sedež v državi s katero ima Slovenija
sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, odtegne davek
na dividende v državi v kateri se dividenda izplačuje, nato pa se
to dividendo obdavči še v Sloveniji v višini 10% na bruto
izplačilo, ne glede na višino plačane dividende v tujini. Če na
primer rezident Slovenije prejme dividendo od nemškega podjetja, se
mu v Nemčiji odtegne 26% davek v Nemčiji, nato pa se mu v Sloveniji
odtegne še 10% davek na bruto dividendo v Sloveniji. Skupaj tako
plača kar 36% davek na dividendo, čeprav znaša stopnja davka v
Sloveniji 25%. Sprašuje se ali je takšno obdavčevanje v duhu načel
OECD in v skladu z namenom in smislom izogibanju dvojnega
obdavčevanja; se na tem področju pripravljajo kakšne spremembe; če
da, kakšne?
Ministrstvo za finance v zvezi s prejetim pisnim vprašanjem
posreduje naslednji odgovor:
Obdavčitev dividend, ki jih fizične osebe davčni rezidenti
Slovenije dosegajo iz virov izven Slovenije, je urejena z Zakonom o
dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 –
odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15); v
nadaljevanju: ZDoh-2). Po ZDoh-2 se dividende rezidenta, tudi če so
dosežene iz virov izven Slovenije, obdavčujejo cedularno po stopnji
25%.
Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (v
nadaljevanju: KIDO), ki jih je sklenila Slovenija z drugimi
državami, med drugim določajo tudi obdavčevanje dividend, ki jih
družba, ki je rezident ene države pogodbenice, plača rezidentu
druge države pogodbenice (praviloma v 10. členu KIDO). Take
dividende se običajno lahko obdavčijo v državi rezidentstva
prejemnika dividend (tj. država rezidentstva) in tudi v državi
rezidentstva družbe, ki je dividende izplačala (tj. država vira), v
skladu z njeno zakonodajo. V posamezni KIDO pa je lahko za primer,
ko je upravičeni lastnik dividend rezident druge države
pogodbenice, določena najvišja stopnja davka, ki se lahko plača v
državi vira od takih dividend.
Navedeno ne pomeni, da se ugodnosti po KIDO (npr. nižja stopnja
obdavčitve dividend, izplačanih upravičenemu lastniku rezidentu
druge države pogodbenice) v državi rezidentstva družbe, ki je
dividende izplačala, priznajo avtomatično. Tako je treba v primeru,
če ima zadnje omenjena država predpisane postopke za uveljavljanje
ugodnosti po KIDO (vključno z nižjo stopnjo obdavčitve dividend),
te postopke spoštovati in ugodnosti v drugi državi pogodbenici
uveljavljati v skladu s temi postopki. Na splošno se po teh
postopkih ugodnosti po KIDO uveljavljajo pred izplačilom dohodka
in/ali naknadno z vračilom (refundacijo) davka. Tako je npr. možno,
da se v drugi državi davčni odtegljaj plača po stopnji, ki velja po
zakonodaji te države, davčni zavezanec nerezident pa ima pravico
naknadno zahtevati vračilo (refundacijo) razlike med tako plačanim
davkom in davkom, ki bi se v tej državi lahko plačal v skladu z
določbami KIDO.
Omeniti je treba, da KIDO določajo tudi metodo odprave dvojnega
obdavčevanja dohodkov davčnih rezidentov držav pogodbenic. Ta
metoda zagotavlja, da se dohodek, ki ga rezident ene države doseže
iz virov v drugi državi, ne obdavčuje dvakrat. V vseh KIDO, ki jih
je sklenila Slovenija, z izjemo ene, je to metoda odbitka tujega
davka od domačega davka. V okviru te metode se pri odbitku tujega
davka upošteva stopnja tujega davka, ki se lahko plača v drugi
državi v skladu z določbami KIDO.
To pomeni, da se fizični osebi rezidentu Slovenije dohodnina, ki bi
se v Sloveniji plačala od takih dividend po stopnji 25%, zniža za
davek, ki bi se lahko plačal v drugi državi v skladu z določbami
KIDO (tj. npr. 15%). Slovenska dohodnina od dividend se tako ne
zniža za višji davčni odtegljaj, ki je bil plačan v drugi državi po
stopnji iz domače zakonodaje te države (npr. po stopnji 26%), ker
zavezanec rezident Slovenije v tej drugi državi ni (ali še ni v
primeru refundacije) po predpisanem postopku uveljavljal nižje
stopnje obdavčitve po KIDO:
Zgoraj opisano obdavčevanje dividend je v skladu z vsebino določb
Vzorčne davčne konvencije OECD s komentarjem, na katero je
Slovenija kot članica OECD podala pridržke in pripombe. Omeniti je
treba, da je bil na podlagi Vzorčne davčne konvencije OECD
pripravljen osnutek KIDO, ki ga Slovenija uporablja pri pogajanjih
za sklenitev KIDO.
Dodatno obveščamo, da se trenutno ne pripravljajo spremembe zgoraj
opisanega načina obdavčevanja dividend.
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§ Zakon o
dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7,
24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF,
94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12,
23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P in
102/15-ZUJF-E.
§ Zakon o
davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4,
32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B,
25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H in 91/15-ZDavP-2I.
§ Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki se v letu
2016 uporabljajo v Sloveniji.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.