www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

NEVERODOSTOJNE KNJIGOVODSKE LISTINE KOT RAZLOG ZA IZLOČITEV ODHODKOV IN NE RAZLOG ZA UGOTAVLJANJE NJIHOVE VIŠINE Z OCENO (X Ips 196/2015) (13.04.2017)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:2.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0cm'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>PRAKSA/Sodbe sodišč/DDPO/Vrhovno
sodišče/ …</span></p>
</div>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 196/2015 (veza <a href=
"http://www.superdavki.com/article/13513" target="_top">sodba UprS,
št. I U 1793/2013</a>)</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
18.01.2017</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>NEVERODOSTOJNE
KNJIGOVODSKE LISTINE KOT RAZLOG ZA IZLOČITEV ODHODKOV IN NE RAZLOG
ZA UGOTAVLJANJE NJIHOVE VIŠINE Z OCENO</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Dokazani obstoj določenega
dohodka sam po sebi še ne pomeni, da je tak odhodek tudi davčno
priznan, saj je to vprašanje pravne presoje in vrednotenje
ugotovljenega odhodka v skladu z zakonskimi kriteriji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Za davčno priznanje odhodka je
na podlagi 29. člena ZDDPO-2 nujna ugotovitev, da je bil odhodek,
ki je nastal davčnemu zavezancu, potreben za pridobitev
obdavčljivih prihodkov. V okoliščinah obravnavanega primera to
konkretno pomeni, da je za davčno priznanje spornih odhodkov
odločilno, ali je revidentka prav zaradi plačila družbama A. in B.
dosegla obdavčljive prihodke ali pa je te dosegla zaradi kakšnih
drugih razlogov. Ali so bili prihodki doseženi zaradi plačila
družbama A. in B., je stvar dejanskih ugotovitev, iz teh pa, kot že
pojasnjeno, izhaja, da spornih storitev nista opravili oziroma
nista mogli opraviti. To posledično pomeni, da v obravnavanem
primeru ni ugotovljeno, da je bil revidentkin odhodek potreben za
pridobitev prihodkov, torej ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja
za davčno priznanje iz 29. člena ZDDPO-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Revizija se
zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožeča stranka sama trpi
svoje stroške revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o
upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo
tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo
Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT
0610-6280/2011-25 (07-220-01, 07-220-07) z dne 14. 9. 2012, ki jo
je navedeni organ izdal po opravljenem postopku davčnega
inšpekcijskega nadzora. Z njo je revidentki naložil v plačilo davek
od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) za leta 2007, 2008,
2009 in 2010 v skupnem znesku 1.193.127,34 EUR s pripadajočimi
obrestmi v znesku 152.881,70 EUR ter davek na dodano vrednost (v
nadaljevanju DDV) v skupnem znesku 1.036.255,72 EUR s pripadajočimi
obrestmi v znesku 187.573,52 EUR. Na revidentkino pritožbo je
Ministrstvo za finance z odločbo, št. DT-499-14-97/2012-6 z dne 9.
10. 2013 prvostopenjsko odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu
prve stopnje v ponoven postopek v delu, ki se nanaša na odmero DDV,
potrdilo pa jo je v delu, ki se nanaša na odmero DDPO.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V obrazložitvi izpodbijane
sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo odločitvi in razlogom obeh
davčnih organov, na katere se je na podlagi drugega odstavka 71.
člena ZUS-1 tudi sklicevalo kot na razloge sodbe, ne da bi jih
posebej ponavljalo. Dodatno je navedlo, da se strinja s presojo
davčnega organa, da so knjigovodske listine in dokumentacija, ki se
nanaša na sporne posle v obravnavani zadevi, (vsebinsko)
neverodostojne. Na podlagi ugotovitev v zvezi s poslovanjem
revidentke z družbama, ki sta izdali račune in prejeli sporne
odhodke, in na podlagi podatkov o njuni kadrovski in materialni
opremljenosti ter na podlagi normativov in količin zaračunanega
dela je davčni organ utemeljeno podvomil v resničnost oziroma
verodostojnost izdanih računov in od revidentke zahteval, da z
dodatno dokumentacijo dokaže, da so bile zaračunane storitve
dejansko opravljene s strani navedenih družb, česar revidentka ni
storila, temveč je neutemeljeno vztrajala, da je za priznanje
odhodkov ključna le dejanska oprava storitev. Kot neutemeljene je
zavrnilo tudi revidentkine navedbe, da bi moral biti v danem
primeru izveden postopek cenitve davčne osnove oziroma odhodkov,
navedbe, da bi davčni organ moral zaslišati določene priče, ter
navedbe, da odprava prvostopenjske odločbe v delu, ki se nanaša na
DDV, narekuje tudi odpravo odločbe glede DDPO. Sklicevalo se je na
določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju
ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in
Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju
SRS).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper prvostopenjsko sodbo je
revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z
vrednostjo spora v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83.
člena ZUS-1 in v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb postopka
in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga,
da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo v novo
sojenje oziroma jo spremeni tako, da tožbi ugodi in vrne zadevo v
ponovno odločanje prvostopenjskemu davčnemu organu, stroške
postopka pa naloži v plačilo toženi stranki. Priglaša stroške
revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožena stranka se v odgovoru
na revizijo do revizijskih navedb ni vsebinsko opredelila,
predlagala pa je zavrnitev revizije kot neutemeljene iz razlogov,
navedenih v upravnih odločbah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Revizija ni
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Po 1. točki drugega odstavka
83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega
dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je
sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali
obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00
EUR. Glede na zgoraj navedeno vrednost izpodbijanega dela
prvostopenjske davčne odločbe obravnavana revizija navedeni pogoj
izpolnjuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. V reviziji – preko
izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje – ostaja sporno, ali je bil
revidentki pravilno in zakonito naložen v plačilo dodatni
DDPO.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Iz dejanskega stanja,
ugotovljenega v davčnem postopku, razvidnega iz obrazložitev
davčnih odločb obeh stopenj in izpodbijane sodbe, na katero je
glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 vezano revizijsko sodišče,
izhaja, da je revidentka v obdobju od leta 2007 do 2011 na podlagi
prejetih računov podjetjema A., d. o. o., in B., d. o. o., nakazala
7.124.190,93 EUR. Ti sta 6.621.387,53 EUR nakazali fizičnim osebam,
od tega 4.210.567,48 EUR A. A., lastniku, zakonitemu zastopniku
oziroma osebi, ki je obvladovala delovanje podjetij A. in B. Poleg
nakazil fizičnim osebam je bilo iz računov teh dveh podjetij
dvignjeno 232.509,70 EUR gotovine in plačano 113.500,00 EUR za
nakup nepremičnine. Revidentkina nakazila predstavljajo 83 % vseh
prilivov podjetja B. in 97 % vseh prilivov podjetja A.. Visok delež
prilivov s strani revidentke kaže na to, da ni bilo drugega
mogočega vira za nakazila fizičnim osebam. Praktično vsa nakazila
tema dvema podjetjema so bila v obdobju od 2007 do 2011 prenakazana
fizičnim osebam, te pa so v večini primerov sredstva ali dvignile v
gotovini ali prenakazale v tujino. Nadalje je davčni organ
ugotovil, da je imelo podjetje B. v obdobju od 2007 do 2011 v
povprečju le 5,9 zaposlenih oziroma največ 12 v letu 2008. V knjigi
osnovnih sredstev za leto 2008 so kot pomembnejša delovna sredstva
evidentirana le dve kombinirani vozili in en varilnik optičnih
vlaken. Izračunano je bilo, na podlagi normativov in količin, da
podjetje B. za izvedbo zaračunanih storitev revidentki ni imelo na
voljo zadostne količine dela oziroma delavcev in ni imelo na voljo
ustrezne in zadostne količine delovnih sredstev. Podjetje A. pa je
v spornem obdobju imelo le enega zaposlenega, ki je bil praktično
celotno obdobje v bolniškem staležu. Omenjenih dejanskih ugotovitev
revidentka ni prerekala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Revidentka kljub pozivu
davčnega organa prejetih računov ni podkrepila z drugimi listinami,
ki bi dokazovale izvedbo storitve. Tako ne razpolaga npr. z izjavo
podjetja A. o prehodnosti cevi, nadalje ne razpolaga z zapisniki,
gradbenimi dnevniki, knjigami izmer ali poročili o čiščenju, iz
katerih izhajajo dogovori kje, kdaj, kdo je izvajal storitve in
kakšni so bili rezultati oziroma kje in koliko je bilo odkritih
mest neprehodnosti, ki jih je potrebno sanirati. Revidentka ni
predložila listin, ki bi izkazovale opravljene sanacije na osnovi
obravnavanih čiščenj in kalibracij. Tudi v primeru drugih prejetih
računov podjetja A. za gradbeno montažna dela teh ni podkrepila z
dokumentacijo, ki bi dokazovala, kdo in koliko časa je delal,
koliko in katera sredstva so bila uporabljena, koliko in kateri
material je bil vgrajen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Revidentka je davčnemu
organu predložila tudi pogodbe, sklenjene med podjetjem B. kot
izvajalcem in revidentko kot naročnikom, v katerih je navedeno, da
je predmet pogodbe izvajanje gradbeno montažnih del. Davčni organ v
postopku davčnega inšpekcijskega pregleda pri podjetju B. navedenih
pogodb ni prejel, kljub temu, da so računi, ki jih je B. izstavil
revidentki, predstavljali preko 90 % realizacije. Z navzkrižno
kontrolo izdanih računov podjetja B., pridobljenih v davčnem
inšpekcijskem nadzoru pri podjetju B. in pri revidentki je bilo
ugotovljeno, da podjetje B. v svoje knjige ni evidentiralo sedmih
izdanih računov v skupni vrednosti 598.675,43 EUR neto. Podjetje B.
teh računov ni obračunalo in ni plačalo DDV, revidentka pa ga je
odbijala, prav tako pa B. ni evidentiral prihodkov v tej višini,
revidentka pa je v poslovnih knjigah izkazala stroške za isti
znesek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Iz povzetega dejanskega
stanja torej kot bistveno izhaja, da so sporne storitve dejansko
bile opravljene, zaračunane s strani družb A. in B. in navedenima
družbama tudi plačane s strani revidentke. Ni pa ugotovljeno, da
sta te storitve izvedli navedeni družbi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Davčno nepriznani odhodki v
zvezi z DDPO</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Tretji odstavek 12. člena
ZDDPO-2 določa, da se, če ta zakon ne določa drugače, za
ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v
izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu
poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid,
na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi
standardi. Navedena določba sicer ne določa materialnopravnih
pogojev in kriterijev za presojo, ali gre v določenem primeru za
davčno priznan ali nepriznan (prihodek ali) odhodek, temveč
predpisuje splošni način ugotavljanja davčne osnove – ob
upoštevanju izkaza poslovnega izida oziroma ustreznega letnega
poročila – in torej primarni način ugotavljanja upoštevnega
dejanskega stanja, kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v zadevi X
Ips 5/2015.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. V tem smislu je mogoče
pritrditi revidentki, da za namene obdavčitve ne more biti ključno
zgolj pravilno vodenje poslovnih knjig. Navedeno revidentkino
stališče izhaja iz stališča sodišča prve stopnje, ki poudarja pomen
slovenskih računovodskih standardov v povezavi z 12. členom ZDDPO-2
(davčna osnova). Splošno uveljavljena ter zakonsko utemeljena
obveznost vodenja ustreznega knjigovodstva oziroma računovodstva ob
spoštovanju določenih standardov (SRS) je razumna in nesporna, saj
je povezana z izpolnjevanjem zahtev poštenega in preglednega
poslovanja, ki veljajo za vse poslovne subjekte. Zato tudi
obravnavani davčni ugotovitveni postopek utemeljeno izhaja predvsem
iz temu skladnih listin. Vendar pa 12. člen ZDDPO-2 ne vsebuje
izrecne dokazne zapovedi, ki bi določala, da se za ugotavljanje
dejstev, relevantnih za odmero DDPO, torej prihodkov in odhodkov
določene pravne osebe, lahko uporabi zgolj verodostojne
knjigovodske listine<a href="#_edn1" name="_ednref1" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>.
Vprašanje, ali je določena knjigovodska listina verodostojna ali
ne, je povezano s kvaliteto samega dokaza, ki se ovrednoti z
ustreznimi računovodskimi standardi. Zato je tudi vprašanje, ali je
določen prihodek oziroma odhodek mogoče izkazati z ustrezno,
verodostojno knjigovodsko listino, vprašanje načina dokazovanja
tega dejstva, obstoj take listine pa sam po sebi ni nujni pogoj za
uspešnost takega dokazovanja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Upoštevati pa je treba, da
tudi dokazani obstoj določenega odhodka sam po sebi še ne pomeni,
da je tak odhodek tudi davčno priznan, saj je to vprašanje pravne
presoje in vrednotenja ugotovljenega odhodka v skladu z zakonskimi
kriteriji. Tako je glede na prvi odstavek 29. člena ZDDPO-2 davčno
nepriznan tisti odhodek, ki ni potreben za pridobitev prihodkov, ki
so obdavčeni po tem zakonu, navedeno pa je stvar razlage navedene
pravne norme, ki se uveljavi prav v davčnem postopku skladno s
splošnimi načeli davčnega prava ter namenom obdavčevanja po
ZDDPO-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Za davčno priznanje odhodka
je tako na podlagi 29. člena ZDDPO-2 nujna ugotovitev, da je bil
odhodek, ki je nastal davčnemu zavezancu, potreben za pridobitev
obdavčljivih prihodkov. V okoliščinah obravnavanega primera to
konkretno pomeni, da je za davčno priznanje spornih odhodkov
odločilno, ali je revidentka prav zaradi plačila družbama A. in B.
dosegla obdavčljive prihodke ali pa je te dosegla zaradi kakšnih
drugih razlogov. Ali so bili prihodki doseženi zaradi plačila
družbama A. in B., je stvar dejanskih ugotovitev, iz teh pa, kot že
pojasnjeno, izhaja, da spornih storitev nista opravili oziroma
nista mogli opraviti. To posledično pomeni, da v obravnavanem
primeru ni ugotovljeno, da je bil revidentkin odhodek potreben za
pridobitev prihodkov, torej ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja
za davčno priznanje iz 29. člena ZDDPO-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Zaradi zahteve iz 29. člena
ZDDPO-2 je torej treba zavrniti revidentkino stališče, da za davčno
priznanje odhodka zadostujeta že ugotovitvi, da je do odhodka
dejansko prišlo ter da je storitev oziroma dobava opravljena.
Ugotovljeno mora biti tudi, da je te storitve dejansko opravil
prejemnik odhodka, kar izkazuje, da je imel navedeni odhodek
neposredni poslovni namen (kavzo). Pomembno je torej, da je odhodek
v celoti in izključno namenjen pridobivanju prihodkov in da je
izkazana (objektivna) povezanost s tem ciljem. Pri tem po presoji
revizijskega sodišča ni ovira, da prejemnik odhodka storitve opravi
tudi posredno (preko svojih podizvajalcev ali kako drugače), vendar
mora biti tudi ugotovitev v zvezi s tem konkretna. Splošna navedba,
da je to stvar, ki se tiče prejemnika odhodka oziroma splošno
sklicevanje na to, da je ta lahko storitve opravil z najemom
delavcev na črno, kot zatrjuje revidentka v obravnavanem primeru,
za tako ugotovitev ne zadostuje. Prav tako ne zadostuje njeno
sklicevanje na to, da plačnik odhodka (prejemnik računa) ne more
odgovarjati za nezakonitosti ali nepravilnosti prejemnika odhodka.
Ne gre namreč za to, da bi plačnik odhodka odgovarjal za
nezakonitosti ali nepravilnosti, ki jih stori prejemnik odhodka,
temveč za to, da davčni zavezanec, ki želi doseči davčno priznanje
odhodka, dokaže, da je bil ta potreben za pridobivanje
prihodkov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Ker torej revidentka v
obravnavnem primeru ni dokazala, da je prav zaradi izplačil
družbama A. in B. pridobila prihodke, torej tega, da so bili ti
odhodki potrebni za pridobivanje prihodkov v smislu 29. člena
ZDDPO-2, je tudi po presoji revizijskega sodišča odločitev, da se
revidentki ne prizna evidentiranih odhodkov kot davčno priznanih
odhodkov, materialnopravno pravilna.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Ureditev DDPO se pomembno
razlikuje od ureditve DDV prav zaradi zahteve, da je za davčno
priznanje odhodkov pomembna tudi ugotovitev, da so bili ti potrebni
za pridobivanje prihodkov. Razlika med ureditvama je v prvi vrsti
posledica dejstva, da je ureditev DDV na splošno harmonizirana na
ravni Evropske unije, za razliko od DDPO in neposrednih davkov.
Vsak od navedenih davkov se tako presoja po različnih pravnih
podlagah, kar med drugim pomeni, da zahteve iz 29. člena ZDDPO-2 ni
mogoče neposredno uporabiti pri DDV, prav to pa lahko privede do
položaja, ko je sicer isti poslovni dogodek različno davčnopravno
obravnavan. Zato po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljeno
revidentkino navajanje, da odprava odmerne odločbe v delu, ki se
nanaša na DDV, sama po sebi narekuje tudi odpravo odločbe v delu,
ki se nanaša na DDPO. V zvezi z istimi transakcijami davčna organa
in sodišče prve stopnje niso sprejeli diametralno nasprotnega
stališča glede dejanskega vprašanja, ali so bile storitve
opravljene ali ne, kot navaja revidentka, saj to tudi pri presoji
DDPO ni bilo sporno. Pri presoji DDPO je bilo zgolj treba
upoštevati še pogoj iz 29. člena ZDDPO-2, torej okoliščino, da v
zadevi ni bilo ugotovljeno, kdo je – sicer izvedene storitve –
dejansko opravil, na podlagi česar bi bilo mogoče ugotoviti, da je
bil odhodek, ki je revidentki nastal, potreben za pridobivanje
prihodka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Kot neutemeljene revizijsko
sodišče zavrača tudi revidentkine navedbe, da je sodišče prve
stopnje kršilo postopek, posledica tega pa je bilo napačno
ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, in sicer zato, ker se ni
opredelilo do dopisa tožene stranke z dne 17. 2. 2015, ter tudi s
tem, ko revidentki ni dalo možnosti, da se do navedb v tem dopisu
izjasni še pred izdajo izpodbijane sodbe. Po revidentkinem mnenju
je tožena stranka v dopisu navedla nova dejstva in dokaze o spornih
transakcijah, iz katerih po njenem mnenju izhaja, da je napačna
ugotovitev sodišča, da družbi, ki sta prejeli sporne odhodke, nista
imeli na voljo zadostne količine delavcev in sredstev za izvedbo
storitev. Novote izkazujejo, da so delavci zmogli opraviti več
dela, kot je sprva prikazoval prvostopenjski davčni organ, da sta
dobavitelja najemala delavce na črno in da sta izvajala druge
aktivnosti, predvsem v zvezi z evidentiranjem del. Revizijsko
sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje, četudi je povzelo
vsebino tega dopisa tožene stranke, teh navedb ni upoštevalo pri
svoji odločitvi in jih tudi ni smelo, saj bi v tem primeru odločalo
na podlagi dejstev in okoliščin, ki niso bile del dejanskih
ugotovitev, na katerih temelji izpodbijan upravni akt.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Strinjati se je mogoče z
revidentkinimi trditvami, da v primeru, ko niti ni sporno, da so
bile storitve opravljene in jih je davčni zavezanec tudi plačal, pa
njegovi odhodki v celoti niso davčno priznani, nastane položaj, ki
je v določeni napetosti z načelom materialne resnice, ki je prav
tako načelo davčnega postopka (5. člena ZDavP-2). Vendar je treba
upoštevati, da se slednje v konkretnih primerih lahko uveljavi le
ob upoštevanju vseh pravil, ki jih je treba uporabiti v posameznem
primeru. Tudi pravila o tem, da posledice negotovosti glede pravno
pomembnih dejstev nosi tisti, na katerem je dokazno breme. Davčni
organ je tisti, ki mora z izvedbo dokazov vzpostaviti dvom v to, da
knjigovodske listine, ki so primaren instrument za ugotavljanje
davčnih posledic odhodkov, ne izkazujejo resničnega poslovnega
dogodka (drugi odstavek 76. člena ZDavP-2). Če je pri tem uspešen,
pa je na davčnem zavezancu dokazno breme, da dokaže navedeno
okoliščino (prvi in tretji odstavek 76. člena ZDavP-2). Zato
revidentka tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, da je zaradi
nepriznanja spornih odhodkov za namene obdavčitve prišlo do
nesorazmerja med njenimi davčno priznanimi prihodki in odhodki, ki
je tako očitno, da narekuje izvedbo postopka cenitve. Nesorazmerje
izkazuje podatek, da je bila povprečna dobičkonosnost revidentke
(EBIT) v nespornih letih poslovanja 7 %, v spornih letih, ko ji
davčni organ ni priznal odhodkov, pa je znašala od 40 % do 18
%.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Cenitev davčne osnove</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Po presoji revizijskega
sodišča revidentka neutemeljeno očita izpodbijani sodbi, da zgolj
pavšalno zavrne njeno zahtevo po izvedbi cenitve davčne osnove
oziroma odhodkov. Prav tako je po presoji revizijskega sodišča
napačno revidentkino stališče, da je bila izvedba postopka cenitve
v okoliščinah tega primera obvezna.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Po četrti alineji prvega
odstavka 68. člena ZDavP-2 lahko davčni organ ugotovi predmet
obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, če ugotovi,
da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka,
niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v
davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec navede upravičene
razloge. Po peti alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 pa lahko
tako ravna, če zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne
predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali
so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene
formalne pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski
pravilnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Čeprav je v obravnavanem
primeru podana okoliščina iz pete alineje navedenega člena,<a href=
"#_edn2" name="_ednref2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
glede česar se očitno strinjata stranki tega spora, davčni organ ni
bil zavezan pristopiti k cenitvi knjiženih odhodkov, temveč jih je
lahko v celoti opredelil kot davčno nepriznane. Tako stališče
narekuje okoliščina, da je v obravnavnem primeru ugotovljeno, da
sporni odhodek v celoti ne izpolnjuje pogojev za davčno priznanje,
preko izvedbe postopka cenitve namreč ni mogoče ugotavljati
upravičenosti oziroma potrebnosti spornega odhodka v smislu 29.
člena ZDDPO-2. Drugačno presojo bi po mnenju revizijskega sodišča
terjal položaj, ko ne bi bil sporen odhodek kot tak, temveč le
njegova višina. V nasprotnem primeru bi bila enako obravnavana
davčni zavezanec, ki je sicer izkazal davčno upravičenost svojih
odhodkov (praviloma z urejenim računovodstvom) in davčni zavezanec,
ki tega ni storil (ker npr. računovodstva sploh ne vodi), kar je
bistveno drugačen položaj od prvo navedenega.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Prav tako ni utemeljen
revidentkin očitek, da je sodišče prve stopnje odstopilo od svoje
sodne prakse, razvidne v zadevah I U 1213/2010 in I U 1756/2010,
kjer je prav tako kot v obravnavanem primeru šlo za pomanjkanje
verodostojnih knjigovodskih listin, davčno osnovo pa se je
ugotavljalo v postopku cenitve. Iz zadev, na kateri se sklicuje, ne
izhaja, da bi se sodišče prve stopnje izreklo o vprašanju, kdaj je
izvedba postopka cenitve davčne osnove obvezna, pač pa je zgolj
obravnavalo zadeve, v katerih je davčni organ izvedel postopek
cenitve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predlog za postavitev vprašanja
za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>25. Revidentka je revizijskemu
sodišču predlagala, da pred odločitvijo o reviziji Sodišču Evropske
unije (v nadaljevanju SEU) postavi več vprašanj, s katerimi naj se
prepriča, ali je nacionalna ureditev DDPO o pogojih za davčno
priznanje odhodkov in s tem povezana praksa davčnih organov in
upravnega sodišča skladna s Pogodbo o delovanju Evropske Unije (v
nadaljevanju PDEU), ki zagotavlja enotni notranji trg v Evropski
uniji (26. člena PDEU).<a href="#_edn3" name="_ednref3" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
Sporna nacionalna ureditev oziroma praksa po revidentkinem mnenju
ni „nevtralna“ (kar je temeljna zahteva v sistemu DDV), ker
negativno vpliva na delovanje enotnega notranjega trga. Vprašanja,
ki jih predlaga revidentka, so (v povzetku) naslednja: Ali PDEU
dopušča, da davčna uprava, četudi zanjo ni sporno, da so bile
storitve dejansko izvedene, omeji ali odvzame davčnemu zavezancu
pravico do upoštevanja odhodkov za obračun DDPO, če ima ta na voljo
le račun, ki potrjuje, da so bile storitve izvedene in ne razpolaga
z drugo spremljajočo dokumentacijo izdajatelja računa, ki bi
izkazovala, kdo in kdaj je storitev izvedel oziroma to, da je druge
podizvajalce izdajatelj računa najel zakonito? Ali PDEU dopušča, da
se odhodki ne priznajo, če je izdajatelj računov ravnal nezakonito,
brez vednosti naročnika? Ali PDEU zahteva, da davčna uprava, če ne
želi priznati odhodkov, dokaže, da je prejemnik računa vedel za
nezakonitosti izdajatelja računa oziroma celo ravnal v dogovoru z
njim?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>26. Revizijsko sodišče se za
postavitev vprašanj ni odločilo. Revidentka ima sicer prav, da ima
davčna avtonomija držav članic Evropske unije, ko gre za neposredne
davke, ki niso harmonizirani, svoje meje. Upoštevaje ustaljena
stališča SEU, ki so razvidna npr. iz njegove sodbe z dne 30. 6.
2011 v zadevi Meilicke, C-262/09,<a href="#_edn4" name="_ednref4"
title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a>
kjer je navedlo, da morajo države članice davčno avtonomijo
izvajati ob spoštovanju zahtev, ki izhajajo iz prava Unije, zlasti
tistih, ki jih določajo določbe Pogodbe o prostem pretoku kapitala
(točka 38 obrazložitve sodbe).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>27. Zahteva po jasni in natančni
predstavitvi poslovnega dogodka, ki je podlaga za upoštevanje
odhodka pri izračunu davčne osnove, in s tem povezana zahteva po
predložitvi ustreznih dokazov namreč sama po sebi ne more biti
sporna z vidika prava EU, v kar revizijsko sodišče prepričujejo
tudi ustaljena stališča SEU v zadevah, kjer je obravnavalo
vprašanja dokaznega bremena in načina dokazovanja za pridobitev
davčnih ugodnosti na področju neposredne obdavčitve. V omenjeni
zadevi Meilicke je SEU v točki 45 obrazložitve sodbe v zvezi s tem
navedlo, da lahko davčni organi neke države članice od davčnega
zavezanca zahtevajo dokaze, o katerih menijo, da so nujni za
presojo, ali so izpolnjeni pogoji za davčno ugodnost, določeno v
obravnavani zakonodaji, in ali je zato treba navedeno davčno
ugodnost priznati. Po drugi strani je po stališčih SEU s prostim
pretokom kapitala nezdružljiva zahteva po predložitvi točno
določenega dokaza (točka 40 obrazložitve sodbe v zadevi Meilicke),
vendar po oceni revizijskega sodišča slovenski ureditvi DDPO, s tem
pa načeloma tudi praksi davčnih organov, ni mogoče očitati tovrstne
rigoroznosti glede dokaznih sredstev. Kot že navedeno v 15. točki
obrazložitve sodbe revizijskega sodišča, davčni zavezanec pri
dokazovanju odhodka ni omejen zgolj na verodostojne listine, temveč
tega lahko dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Zaključno</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>28. Glede uveljavljanja
izločitve davčnih inšpektorjev zaradi njune pristranskosti, ki naj
bi izhajala iz njunih ravnanj, ki se izkazujejo v grobih kršitvah
postopka, revizijsko sodišče zgolj pojasnjuje, da gre za revizijsko
novoto, saj revidentka tega v tožbi ni uveljavljala, s katero
povrhu tega graja zakonitost in pravilnost postopka izdaje
upravnega akta, kar ni dopustni revizijski razlog.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>29. Z dosedaj navedenim je po
presoji revizijskega sodišča odgovorjeno na vse navedbe, ki so
odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, zato se do
ostalih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena v zvezi s
383. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom
22. člena ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>30. Vrhovno sodišče je revizijo
zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>31. Izrek o stroških temelji na
tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s
prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje:
DDPO</span></u></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V ustavni ureditvi Republike
Slovenije pa je omejitev možnosti dokazovanja določenega dejstva
lahko poseg v pravico do poštenega postopka (22. člen Ustave
Republike Slovenije), zato mora biti taka omejitev izrecno določena
z zakonom (15. člen Ustave Republike Slovenije). Tako tudi sklep
Vrhovnega sodišča X Ips 264/2015 z dne 24. 5. 2016.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ni pa podan položaj iz četrte
alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2, kot napačno meni
revidentka, saj ta govori o nesorazmerju med prihodki in odhodki,
ki so izkazani v davčnem obračunu, in ne o nesorazmerju med njimi,
ki nastane zaradi davčnega nepriznavanja odhodkov.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Člen določa, da notranji trg
zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z
določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in
kapitala.</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[4]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Navedena sodba SEU se sicer
nanaša na obdavčitev dividend in priznavanja odbitka davka
plačanega v drugih državah članicah, vendar so iz nje razvidna
stališča glede vprašanj, ki so sporna v obravnavani
zadevi.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV