Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe
sodišč/Ostalo/Vrhovno sodišče/ …
REPUBLIKA
SLOVENIJA
VRHOVNO
SODIŠČE
Sodba
VS, številka: Cp 9/2012
Datum:
12.07.2012
NEUTEMELJENI IN
PAVŠALNI UGOVORI – Zloraba z namenom podaljšanja postopka in
sankcioniranje ravnanja dolžnika
JEDRO:
V postopku izvršbe se zaradi
izpodbijanja sklepov višjega sodišča o pritožbi še niso začela
obravnavati za postopek izvršbe relevantna vprašanja. Dolžnik se je
namreč zoper sklepe sodišča druge stopnje pritožil že trikrat kljub
temu, da mu je bilo vsakič najprej v sklepu prve in nato še sklepu
druge stopnje pojasnjeno, da zoper tak sklep pritožba ni dovoljena.
Takšno ravnanje vodi k nedopustnemu zavlačevanju postopka in
obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj,
kar je višje sodišče utemeljeno opredelilo kot zlorabo procesne
pravice in jo sankcioniralo z denarno kaznijo.
IZREK:
Pritožba se zavrne in se potrdi
izpodbijani sklep.
Predmet spora:
1. Višje sodišče je z
izpodbijanim sklepom kaznovalo dolžnika z denarno kaznijo 200,00
EUR zaradi zlorabe procesnih pravic.
2. Zoper sklep se je dolžnik
pravočasno pritožil. Navaja, da je bil kaznovan, ker je storil neko
procesno napako, ne razume pa, kaj sploh pomeni procesna napaka.
Sklepi sodišča so mu nerazumljivi in ne ve, kaj pomenijo v njih
navedeni členi. Opozarja, da ni dovolj pismen, brani se le, kar se
tiče Lesnine, in zagotavlja, da ni nič dolžan. Ni mu jasno, zakaj
je kaznovan.
IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV
3. Pritožba ni
utemeljena.
4. Izpodbijani sklep je jasen:
Sodišče je dolžniku izreklo denarno kazen zaradi vlaganja pravnih
sredstev (pritožb) v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kar
pomeni zlorabo procesne pravice. Vsebina posameznih členov zakonov,
na katere se sodišče sklicuje, je v obrazložitvi po vsebini
povzeta, zato je lahko razumljiva tudi prava nevešči
stranki.
5. Dolžnik v tem postopku vlaga
pritožbe zoper vse sklepe, pri čemer vedno poudarja tudi, da upniku
ničesar ne dolguje. Vendar pa se sklepi, ki jih izpodbija, ne
tičejo izterjave terjatve, pač pa gre za sklepe procesne narave.
Zato mu je bilo v sklepih tudi vsakokrat pojasnjeno, da se vsebina
sklepov ne tiče niti (ne)obstoja terjatve oziroma njegovega dolga
niti še ne same izterjave, pač pa zgolj procesnih vprašanj. Pravica
do pravnega sredstva – pritožbe je sicer ustavnopravno zagotovljena
pravica (25. člen Ustave), a kot je bilo dolžniku v postopku že
pojasnjeno, je s tem zagotovljena pravica le do dvostopenjskega
sojenja. Pravico do pravnega sredstva je namreč treba nujno
obravnavati tudi v primerjavi z ostalimi ustavnimi procesnimi
jamstvi, med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu
brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Zato zoper sklep
sodišča druge stopnje, s katerim odloči o pritožbi, pritožba ni več
dovoljena, pravica do pravnega sredstva pa je s tem
izčrpana.[1]
V nasprotnem primeru bi se namreč lahko vlaganje pravnih sredstev
nadaljevalo v nedogled.
6. V tem postopku izvršbe se
ravno zaradi izpodbijanja sklepov višjega sodišča o pritožbi še
niso začela obravnavati za postopek izvršbe relevantna vprašanja.
Dolžnik se je namreč zoper sklepe sodišča druge stopnje pritožil že
trikrat[2]
kljub temu, da mu je bilo vsakič najprej v sklepu prve in nato še
sklepu druge stopnje pojasnjeno, da zoper tak sklep pritožba ni
dovoljena. Takšno ravnanje vodi k nedopustnemu zavlačevanju
postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih
vprašanj, kar je višje sodišče utemeljeno opredelilo kot zlorabo
procesne pravice in jo sankcioniralo z denarno kaznijo. To je
utemeljeno izreklo v nizki višini glede na pričakovan opozorilni
vpliv sankcije.
7. Vrhovno sodišče tako
ocenjuje, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in
potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem
postopku).
Področje:
Ostalo