KOEFICIENTI DAVČNEGA ODTEGLJAJA ZA PRERAČUN NETO ZNESKA V BRUTO ZNESEK (30.09.2008)


Šablona

 

Iz sklopa - modula:

PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Dohodnina …

 

KOEFICIENTI DAVČNEGA ODTEGLJAJA ZA PRERAČUN NETO ZNESKA V BRUTO ZNESEK

 

Številka:  50/KM/2008

Datum:    23.09.2008

 

Vprašanje – opis problema

 

Zavezanec za davek, ki se šteje za plačnika davka v smislu opredelitve iz tretjega odstavka 125. člena ZDoh-2 oziroma 58. člena ZDavP-2, izplačuje dohodek, ki ga mora za potrebe izračuna akontacije dohodnine preračunati v bruto znesek (obrutiti).[1]

 

Koliko znaša višina koeficienta za preračun neto zneska izplačanega dohodka v bruto znesek (koeficient davčnega odtegljaja oziroma koeficient obrutenja)?

 

Mnenje

 

Koeficient obrutenja se izračuna kot razmerje med bruto in neto zneskom dohodka.

 

Višina neto zneska dohodka je odvisna od višine bruto dohodka in od dajatev, ki se obračunajo in odtegnejo v breme bruto dohodka. Posledično je višina koeficienta obrutenja odvisna od dejavnikov, ki jih je treba oziroma se pri posamezni vrsti dohodka lahko upoštevajo pri izračunu dajatev v breme prejemnika dohodka. Ti dejavniki so:

-        postavke, ki zmanjšujejo bruto znesek dohodka, npr. normirani odhodki, prispevki za socialno varnost (PSV), olajšave, in

-        davčna stopnja.

 

Za ugotavljanje višine dajatev (davkov in prispevkov) je treba poznati določila predpisov o obdavčenju, ki urejajo osnovo za obračun dajatev ter stopnjo dajatev.

 

V nadaljevanju je prikazana (osnovna) ureditev obdavčitve ter izračun koeficienta obrutenja za pojavne oblike dohodkov, pri katerih se akontacija dohodnine ne izračunava na podlagi dohodninske lestvice.

 

§         Drugi dohodki

-        Davčna osnova je doseženi dohodek, če ni s tem zakonom za posamezno vrsto dohodka drugače določeno (prvi odstavek 108. člena ZDoh-2).

-        Ob izplačilu drugega dohodka plačnik davka ni dolžan obračunati PSV.

-        Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se praviloma[2] izračuna in plača po stopnji 25% od davčne osnove (prvi odstavek 131. člena ZDoh-2).

 

bruto – bruto x 0,25 = neto

0,75 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,75 = 1,33333333

 

§         Obresti na posojila, ki jih fizične osebe-občani dajejo plačnikom davka

-        Davčna osnova so dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače določeno (83. člen ZDoh-2).

-        Ob izplačilu obresti plačnik davka ni dolžan obračunati PSV.

-        Akontacija dohodnine od dohodka iz kapitala (in s tem tudi od obresti) se izračuna in plača po stopnji 20% od davčne osnove (prvi odstavek 132. člena ZDoh-2).

 

bruto – bruto x 0,20 = neto

0,80 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,80 = 1,25

 

§         Dohodek iz prenosa premoženjske pravice (10% normiranih stroškov)[3]

-        Davčna osnova je dohodek iz prenosa premoženjske pravice, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od dohodka, doseženega s prenosom premoženjske pravice (prvi odstavek 79. člena ZDoh-2).

-        Ob izplačilu dohodka iz prenosa premoženjske pravice plačnik davka ni dolžan obračunati PSV.

-        Akontacija dohodnine od dohodkov iz prenosa premoženjske pravice se izračuna in plača v višini 25% od davčne osnove (prvi odstavek 130. člena ZDoh-2).

 

bruto – (bruto – 0,10 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,225 x bruto = neto

0,775 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,775 = 1,29032258

 

§         Dohodek iz prenosa premoženjske pravice (brez 10% normiranih stroškov)

-        Po drugem odstavku 79. člena ZDoh-2 se normirani stroške v višini 10% od dohodka, doseženega s prenosom premoženjske pravice ne priznajo:

1.      imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice,

2.       v primeru odstopa uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopa pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja osebnega imena, psevdonima ali podobe.

-        Ob izplačilu dohodka iz prenosa premoženjske pravice plačnik davka ni dolžan obračunati PSV.

-        Akontacija dohodnine od dohodkov iz prenosa premoženjske pravice se izračuna in plača v višini 25% od davčne osnove (prvi odstavek 130. člena ZDoh-2).

 

bruto – bruto x 0,25 = neto

0,75 x bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,75 = 1,33333333

 

§         Dohodek iz oddajanja premoženja v najem (40% normiranih stroškov)

-        Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za normirane stroške v višini 40% od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem (prvi odstavek 77. člena ZDoh-2).[4]

-        Ob izplačilu dohodka iz oddajanja premoženja v najem plačnik davka ni dolžan obračunati PSV.

-        Akontacija dohodnine od dohodkov iz oddajanja nepremičnin in premičnin v najem se izračuna in plača v višini 25% od davčne osnove (prvi odstavek 130. člena ZDoh-2).

 

bruto – (bruto – 0,40 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,15 x bruto = neto

0,85 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,85 = 1,17647058

 

§         Dohodek iz dejavnosti (25% normiranih odhodkov, zavezanec se ni odločil za uporabo znižane davčne stopnje[5])

-        Davčna osnova je znesek doseženega (plačanega) prihodka, zmanjšanega za normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu ZDoh-2, tj. 25% ali 70% (glej tretji, četrti, šesti in sedmi odstavek 48. člena v povezavi s 59. členom ZDoh-2).[6]

-        Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona izračuna in plača od davčne osnove iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona po stopnji 25% (prvi stavek šestega odstavka 128. člena ZDoh-2).

-        Ob izplačilu dohodka iz dejavnosti plačnik davka ni dolžan obračunati PSV.

 

bruto – (bruto – 0,25 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,1875 x bruto = neto

0,8125 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,8125 = 1,23076923

 

§         Dohodek iz dejavnosti (70% normiranih odhodkov, zavezanec se ni odločil za uporabo znižane davčne stopnje)

-        Veljajo enaka pravila kot so bila navedena v predhodni alineji, razlika je samo v višini (odstotku) normiranih odhodkov.

 

bruto – (bruto – 0,70 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,075 x bruto = neto

0,925 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,925 = 1,08108108

 

§         Dohodek iz dejavnosti (25% normiranih odhodkov, posebna osebna olajšava v višini 15% doseženih prihodkov; zavezanec se ni odločil za uporabo znižane davčne stopnje)

-        Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona se izračuna in plača od davčne osnove iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona po stopnji 25%. Pri izračunu akontacije se lahko upošteva olajšava iz prvega, drugega in četrtega odstavka 113. člena tega zakona, če zavezanec oceni, da bo v davčnem letu izpolnil pogoje za olajšavo (šesti odstavek 128. člena ZDoh-2).

-        Olajšava iz prvega, drugega in četrtega odstavka 113. člena ZDoh-2 znaša 15% prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.[7]

-        Ob izplačilu dohodka iz dejavnosti plačnik davka ni dolžan obračunati PSV.

 

bruto – (bruto – 0,25 x bruto – 0,15 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,15 x bruto = neto

0,85 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,85 = 1,17647058

 

Opomba:

V nadaljevanju prikazani (trije) izračuni koeficienta obrutenja veljajo samo za primer, ko prejemnik dohodka poleg izplačila v denarju ali izplačila v naravi, ne prejema dohodkov, ki se štejejo za boniteto. Ker se k obrutenemu znesku dohodka v denarju ali v naravi prišteje tudi (bruto) znesek bonitete, ki pa je od primera do primera različen, znesek le-te vpliva na davčno osnovo in s tem posledično na akontacijo dohodnine oziroma razmerje med bruto in neto dohodkom.

 

§         Dohodek iz drugega (odvisnega) pogodbenega razmerja

-        Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka[8] (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2).

-        Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se (načeloma[9]) izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25% (deveti odstavek 127. člena ZDoh-2).

-        Dohodek iz drugega (odvisnega) pogodbenega razmerja ne podlega obračunu prispevkov v breme prejemnika dohodka.[10]

 

bruto – (bruto – 0,10 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,225 x bruto = neto

0,775 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,775 = 1,29032258

 

§         Dohodek iz delovnega razmerja, ki ga izplačuje oseba, ki ni glavni delodajalec (obvezni prispevki za socialno varnost v breme delodajalca in delojemalca se obračunajo) [11]

-        Davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena ZDoh-2, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec (prvi odstavek 41. člena ZDoh-2).

-        Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25% od davčne osnove brez upoštevanja olajšav (šesti odstavek 127. člena ZDoh-2).

-        Prispevki za socialno varnost se obračunajo skladno z določili ZPSV – skupna prispevna stopnja prispevkov v breme delojemalca znaša 22,10%.

 

bruto – (bruto – 0,221 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,19475 x bruto = neto

0,80525 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,80525 = 1,24185035

 

§         Dohodek, ki se šteje za dohodek delovnega razmerja, ki ga izplačuje oseba, ki ni glavni delodajalec (obvezni prispevki za socialno varnost v breme delodajalca in delojemalca se ne obračunajo[12]

-        Glede dohodnine veljajo enaka pravila kot so bila navedena v predhodni alineji.

-        PSV v breme delojemalca (prejemnika dohodka) se ne obračunajo.

 

bruto – bruto x 0,25 = neto

0,75 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,75 = 1,33333333

 

 

PODROČJE: ZDoh-2

 

Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

§         Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06, 10/08 in 78/08.

§         Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 117/06 in 24/08-ZDDKIS.

§         Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), Uradni list RS, št. 05/96, 18/96-ZDavP, 34/96, 03/98, 106/99-ZPIZ-1, 81/00 in 97/01.

§         Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Uradni list RS, št. 42/02, 79/06- ZZZPB-F, 103/07 in 45/08-ZArbit.

 



[1] Npr. ker:

-        je izplačilo dogovorjeno v neto znesku, ali

-        ker se dohodek izplačuje v naravi, pri čemer obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja dohodnine od tega dohodka in ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi (glej deveti odstavek 16. člena ZDoh-2).

 

[2] Za izjeme glej drugi in tretji odstavek 131. člena ZDoh-2.

 

[3] Velja za primer, ko dohodek iz prenosa premoženjske pravice (za stvaritev avtorskega dela) ni ustvarjen v delovnem razmerju. V nasprotnem primeru se dohodek za stvaritev avtorskega dela obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja (glej drugi odstavek 35. člena ZDoh-2).

 

[4] Pri oddajanju kmetijskega ali gozdnega zemljišča v najem je davčna osnova dosežen dohodek. Posledično znaša koeficient obrutenja 1 / 0,75 = 1,33333333.

 

[5] Na podlagi sedmega odstavka 128. člena ZDoh-2 se namreč lahko za zavezance iz šestega odstavka tega člena akontacija dohodnine izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja dejavnosti. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.

 

[6] Skladno s 309. členom ZDavP-2 mora:

-        zavezanec plačniku davka predložiti potrdilo iz 308. člena ZDavP-2, tj. potrdilo davčnega organa, da ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov,

-        izplačevalec dohodka, ki posluje s samostojnim podjetnikom posameznikom ali posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost, ob izplačilu dolžan preveriti pri davčnem zavezancu obstoj potrdila, če davčni zavezanec potrdila ne predloži.

 

[7] V primeru ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov plačnik davka ni dolžan preverjati, ali so zavezančevi prihodki v tekočem davčnem letu presegli 25.000 €. Plačnik davka lahko (v kolikor mu zavezanec o tem predloži ustrezno potrdilo po 311. členu ZDavP-2) upošteva posebno osebno olajšavo. V kolikor bodo zavezančevi prihodki presegli 25.000 €, se bo pri akontaciji dohodnine »preveč« upoštevana posebna osebna olajšava »poračunala« pri odmeri letne dohodnine.

 

[8] Poleg normiranih stroškov je sicer mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Vendar se pri izračunu akontacije dohodnine, ki ga opravi plačnik davka, dejanski stroški ne morejo upoštevati (glede uveljavljanja dejanskih stroškov pri dohodku iz drugega pogodbenega razmerja glej 289. člen ZDavP-2).

 

[9] Posebna pravila veljajo za npr. dohodek rezidentov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom.

 

[10] Kar pa ne pomeni, da se prispevki sploh ne obračunajo. Načeloma (ne pa v vsakem primeru!) podlega dohodek iz odvisnega pogodbenega razmerja obračunu in plačilu t.i. pavšalnih prispevkov za PIZ in ZZ, ki pa ne bremenijo prejemnika, temveč izplačevalca dohodka.

 

[11] Primer: Prejemnik dohodka ima sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas, hkrati pa ima z drugim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom za (največ) 8 ur na teden skladno s 146. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

 

[12] Primer: Prejemnik dohodka ima sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas, hkrati pa (pri drugem delodajalcu) opravlja tudi funkcijo poslovodje, za opravljanje katere prejema dohodek na podlagi t.i. pogodbe o poslovodenju.

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
KOEFICIENTI DAVČNEGA ODTEGLJAJA ZA PRERAČUN NETO ZNESKA V BRUTO ZNESEK | 5 Razlogov za superdavke