IZPLAČILO SOLIDARNOSTNE POMOČI DELAVCU OB SMRTI STARŠA DELAVCA – Obračun dohodnine in PSV (16.11.2015)


Šablona

 

Iz sklopa – modula:

PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Dohodnina/ …

 

 

IZPLAČILO SOLIDARNOSTNE POMOČI DELAVCU OB SMRTI STARŠA DELAVCA – Obračun dohodnine in PSV

 

Številka:      46/PD/2015

Datum:         11.11.2015

 

Vprašanje – opis problema

 

Fizična oseba (v nadaljevanju delavec) ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (delovno razmerje) z gospodarsko družbo ali zasebnikom, ki ima sedež v Sloveniji (v nadaljevanju delodajalec). Skladno z določili delovno pravnih aktov, ki veljajo za gospodarsko družbo ali zasebnika (panožna kolektivna pogodba in/ali podjetniška kolektivna pogodba), pripada delavcu ob smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, solidarnostna pomoč v višini 70% povprečne mesečne plače za pretekle tri mesece v RS. Delodajalec v primeru izplačuje solidarnostno pomoč delavcu ob smrti starša delavca, ki je z delavcem živel v skupnem gospodinjstvu.

 

Ali se izplačilo solidarnostne pomoči ob smrti starša delavca všteva v osnovno za dohodek iz delovnega razmerja za obračun dohodnine in prispevkov za socialno varnost?

 

Mnenje

 

Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana do višine 3.443,00 €.

 

Kot »družinski član« se za potrebe izplačila solidarnostne pomoči ob smrti starša delavca ne šteje starš delavca.

 

Izplačilo solidarnostne pomoči ob smrti starša delavca se v celoti všteva v davčno osnovo kot dohodek iz delovnega razmerja za obračun akontacije dohodnine in (vseh) prispevkov za socialno varnost.

 

Obrazložitev

 

ZDoh-2 kot dohodek iz zaposlitve obdavčuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana s sedanjo ali preteklo zaposlitvijo. Kadar imajo prejeti dohodki temelj v delovnem razmerju, se obdavčujejo kot dohodki iz delovnega razmerja, ki so podvrsta dohodka iz zaposlitve. Vsako izplačilo in boniteta, ki jo delodajalec zagotovi delavcu, se obdavčuje kot dohodek iz delovnega razmerja, od katerega je treba obračunati dohodnino in prispevke za socialno varnost (v nadaljevanju PSV).

 

Le pri dohodkih iz delovnega razmerja pa ZDoh-2 pozna dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, med njimi v 7. točki prvega odstavka 44. člena navaja tudi solidarnostne pomoči. ZDoh-2 ne določa zneska in okoliščin, ko je moč izplačati solidarnostno pomoč brez vštevanja v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, temveč glede zneska in okoliščin napotuje na uporabo Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba-davčna).

 

 

ZDoh-2

44. člen

(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)

(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:

[…]

7. jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;

[…]

(2) Pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

[…]

 

Uredba-davčna

11. člen

(solidarnostna pomoč)

(1) Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:

v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 3.443 eurov;

– v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252 eurov.

(2) Za solidarnostno pomoč po prvi alinei prejšnjega odstavka se šteje tudi povračilo stroškov pogreba v primeru smrti delojemalca.

 

 

Pri izplačilu solidarnostne pomoči je treba najprej ločiti delovno pravni in davčni / dajatveni vidik izplačila solidarnostne pomoči. Če je skladno z delovno pravno ureditvijo delodajalec dolžan izplačati solidarnostno pomoč ob smrti starša delavca, pa to ne pomeni tudi, da se tako izplačana solidarnostna pomoč posebej ne presoja z davčnega vidika.

 

Uredba-davčna daje možnost izplačila solidarnostne pomoči v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana do višine 3.443,00 €. Niti ZDoh-2[1] niti Uredba-davčna[2] pa za potrebe izplačila solidarnostne pomoči ne opredelita termina »družinski član«.

 

Ker ZDoh-2 in Uredba-davčna za potrebe izplačila solidarnostne pomoči ne opredelita termina »družinski član« je pri opredelitvi termina treba izhajati iz temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja – tj. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

 

ZZZDR v 2. členu družino[3] definira kot življenjsko skupnost staršev in otrok.

 

 

ZZZDR

2. člen

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.

 

 

Kot »družinski član« se za potrebe izplačila solidarnostne pomoči ob smrti starša delavca tako ne šteje tudi starš delavca.

 

Pri delavcih v delovnem razmerju je osnova za plačilo vseh prispevkov za socialno varnost vezana na ureditev iz 144. člena ZPIZ-2, ki določa, da se prispevki med drugim plačujejo tudi od solidarnostne pomoči, od katere se v skladu z ZDoh-2 plačuje dohodnina.

 

Izplačilo solidarnostne pomoči ob smrti starša delavca se v celoti všteva v davčno osnovo kot dohodek iz delovnega razmerja za obračun akontacije dohodnine in (vseh) prispevkov za socialno varnost.

 

 

Področje: ZDoh-2, ZPIZ-2

 

Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

§  Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N in 55/15-ZDoh-2P.

§  Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A, 63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B, 95/14-ZUJF-C in 97/14-ZMEPIZ-1A.

§  Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - Uredba-davčna, Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08.

§  Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR, Uradni list RS, št. 69/04-UPB, 101/07-Odl. US, 90/11-Odl. US, 84/12-Odl. US in 82/15-odl. US.

 



[1] ZDoh-2 sicer v sedmem odstavku 16. člena opredeljuje termin »družinski član« in sicer za potrebe izvajanja 4. točke prvega odstavka 37. člena, 39. člena in petega odstavka 97. člena ZDoh-2, ne pa tudi za izvajanje 44. člena (dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo).

 

[2] Uredba-davčna sicer v drugem odstavku 8. člena opredeljuje termin »družina« in sicer za potrebe izvajanja 8. člena Uredbe-davčna (nadomestilo za ločeno življenje), ne pa tudi za izvajanje 11. člena (solidarnostna pomoč).

 

[3] Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) se termin družina opredeli kot: 1. zakonski par z otroki ali brez njih / eden od zakoncev in otroci; 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; idr.

 

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
IZPLAČILO SOLIDARNOSTNE POMOČI DELAVCU OB SMRTI STARŠA DELAVCA – Obračun dohodnine in PSV | 5 Razlogov za superdavke