Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe
sodišč/Ostalo/Upravno sodišče/ …
REPUBLIKA
SLOVENIJA
UPRAVNO
SODIŠČE
Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 679/2014
Datum:
01.09.2015
DRUŽBENIK IN
POSLOVODNA OSEBA DRUŽBE KOT OBVEZNA ZAVAROVALNA PODLAGA –
Premoženjski in dohodkovni položaj družbe
JEDRO:
Glede na zakonsko ureditev je za
določitev zavarovanca in zavezanca relevanten tožnikov položaj
družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi,
oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. Ugotovitev, da
je zavarovalna podlaga (lastnost zavarovanca), ki ji ugovarja
tožnik, ugotovljena s pravnomočno odločbo ZPIZ Slovenije, je
skladna s podatki upravnih spisov. Gre za odločitev v pristojnosti
drugega organa, na katero je davčni organ vezan, in je ni mogoče z
uspehom izpodbijati v davčnem postopku ter posledično tudi ne v
upravnem sporu.
Premoženjski in dohodkovni
položaj družbe za odločitev o obveznosti tožnika kot fizične osebe
ni relevanten. V postopku odmere tudi ni dopustno upoštevati
dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane
sposobnosti tožnika, da poravna obveznosti, ki se nalagajo v
plačilo.
IZREK:
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje
stroške postopka.
Predmet spora:
1. Davčni urad Ptuj je tožniku z
izpodbijano odločbo odmeril in naložil v plačilo prispevke za
socialno varnost za mesec december 2012 (s pripadajočimi obrestmi),
ki bi jih kot lastnik zasebne družbe moral obračunati in plačati
skladno s 4. in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost
(v nadaljevanju ZPSV) in 352. členom Zakona o davčnem postopku (v
nadaljevanju ZDavP-2).
2. Lastniki zasebnih družb in
zavodov, ki niso zavarovani iz drugega naslova, so kot zavarovanci
opredeljeni v drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), 6. točki prvega
odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), 5. točki 6. člena Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP)
ter 6. alinei 54. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju
ZUTD). Ti zavarovanci so po določbah 4. in 6. člena ZPSV zavezanci
za obračun in plačilo prispevkov, ki bremenijo delojemalce in
delodajalce, od zavarovalne osnove določene skladno z 209. in 208.
členom ZPIZ-1 in po prispevnih stopnjah, predpisanih v členih 8 do
14 ZPSV.
3. Ministrstvo za finance je z
odločbo št. DT 499-22-30/2013-2 z dne 27. 2. 2014 pritožbo tožnika
kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo izpodbijani odločitvi in
razlogom. V zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja, da izpodbijana
odločba temelji na odločbi ZPIZ-a. Z odločbo ZPIZ-a ugotovljeni
status zavezancev in zavarovalna podlaga predstavljata za davčni
organ pravnomočno rešeno predhodno vprašanje, na katero je davčni
organ pri odločanju vezan skladno s tretjim odstavkom 147. člena
ZUP. Posledica vključitve v zavarovanje pa je obveznost plačila
dajatev, ki se nalagajo z izpodbijano odločbo.
4. Tožnik vlaga tožbo v upravnem
sporu. Izpodbijana odločitev predstavlja po navedbah tožbe del
sistematičnega uničevanja tožnika, ki traja že vse od leta 1996.
Odločba druge stopnje pritožbe ne obravnava skladno z njeno
vsebino. Tožnik je v pritožbi namreč navedel, da podjetje A. nikoli
ni delovalo, zaposlovalo ljudi in tako ni in ne ustvarja prihodkov.
Napačno je ugotovljeno tudi dejansko stanje v zvezi s statusom
tožnika. Zato bi morala biti izpodbijana odločba zavrnjena
(pravilno: odpravljena) že v pritožbenem postopku. Glede na
navedeno tožnik smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo
odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo odškodnine in povrnitev
stroškov postopka v priglašeni višini.
5. Tožena stranka v odgovoru na
tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Dodatno
opozarja na stališča, ki jih je v sodbi I U 2/2014 zavzelo to
sodišče in predlaga zavrnitev tožbe.
IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV
6. Tožba ni
utemeljena.
7. V zadevi ni spora o tem, da
je bil tožnik v obravnavanem obdobju družbenik in poslovodna oseba
zasebne družbe. Spora tudi ni, da ni bil zavarovan na drugi podlagi
(iz drugega naslova). Ob takšni dejanski podlagi odločitev, ob
upoštevanju določb ZZVZZ, ZPIZ-1, ZSDP, ZUTD, ZPSV in ZDavP-2, s
katerimi je obrazložena, ne more biti drugačna od
izpodbijane.
8. Kot pravilno navedeta že oba
davčna organa, je skladno z navedeno zakonodajo za določitev
zavarovanca in zavezanca relevanten tožnikov položaj družbenika
zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj
družbenika, ki je poslovodna oseba. Ugotovitev tožene stranke, da
je zavarovalna podlaga (lastnost zavarovanca iz naslova
družbeništva zasebne družbe A., v kateri je tožnik hkrati
poslovodna oseba, po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 11. 10. 2009
dalje), ki ji ugovarja tožnik, ugotovljena s pravnomočno odločbo
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (št. 5082839 z dne
10. 11. 2010), je skladna s podatki predloženih upravnih spisov.
Gre za odločitev v pristojnosti drugega organa, na katero je davčni
organ vezan in je ni mogoče z uspehom izpodbijati v davčnem
postopku ter posledično tudi ne v upravnem sporu, katerega predmet
je izključno preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe. Premoženjski
in dohodkovni položaj družbe, ki ju navaja tožnik, je za odločitev
o obveznosti tožnika kot fizične osebe nerelevanten. V zvezi z
navedbo tožnika, ki se nanašajo na njegov socialni položaj, pa
sodišče pojasnjuje, da v postopku odmere tudi ni dopustno
upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem
povezane sposobnosti tožnika za poravnavo obveznosti, ki se nalaga
v plačilo.
9. Iz navedenih razlogov sodišče
ni moglo slediti (smiselnemu) predlogu tožnika, da se odločba
odpravi. Odločbo namreč sodišče odpravi le v primeru, če je ta
nepravilna in neskladna z zakonom, česar pa v obravnavanem primeru
ne ugotavlja.
10. Zavrnitev tožbe temelji na
63. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odločitev
o stroških pa na četrtem odstavku 25. člena istega zakona, po
katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka
svoje stroške postopka.
11. Ker so pravno relevantna
dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev med strankama
nesporna, je sodišče v zadevi odločilo na nejavni seji (59. člen
ZUS-1).
Področje:
ZPIZ-2